Pogajanje Irancev, iranska opozicija naj bi dobila orožje, Emirati pa so izstopili iz soinvesticije v rafale

Danes prihajajo novice, da naj bi se iranski predstavniki že nekaj dni intenzivno pogajali z Belo hišo. To je potrdil v današnji izjavi tudi ameriški predsednik Donald Trump, istočasno pa je potrdil, da so ZDA poslale orožje iranski opoziciji. Trump je sicer v svoji maniri iranskemu režimu obljubil, da bo vrgel v zrak vso energetsko infratrukturo in mostove, če se ne bodo uspeli dogovoriti in če ne odprejo Hormuške ožine.

Če ob strani pustimo Trumpovo gostilniško retoriko, je s tem odgovorom iranski teokraciji podal dve informaciji: prva je, da bo pritisk stopnjeval na iranski energetski sistem, ki je glavni generator režima in logistične poti, ki je glavne žile za transport energentov; druga informacija pa je oboroževanje opozicije, kar ustvarja nov pritisk od znotraj, torej režim se ne brani več le pred zunanjim napadom, ampak tudi notranjim. Trump je povedal, da naj bi se del iranskega režima pogovarjal za dolgoročno premirje, ki ne bo pogojevano s pravico do bogatenja urana in proizvodnjo lastnega balističnega programa – poudaril je, da naj bi se strinjali z vsemi pogoji. Povedal je še, da so v zameno dobili imuniteto pred smrtno kaznijo

Energetika, logistika in opozicija

Delno uničevanje iranske energetike že poteka, vendar je bilo do sedaj zelo omejeno na delno škodo in občasne prekinitve dobav tako energentov kot električne energije. ZDA in Izrael se zaenkrat še nista lotila resnega uničevanja energetske infrastrukture, predvsem zato, ker bo nujna za preživetje Irana po vojni in je ključna ne le pri financiranju represivnega aparata, ampak tudi življenja običajnih Irancev. Toda tokrat ZDA mislijo resno, kar je bilo razvidno iz včerajšnjega bombardiranja petrokemičnih kompleksov v posebni ekonomski coni v Mahšahru v Kuzestanu s strani IDF, kjer so zadeli komplekse Fadžr 1 in Fadžr 2, ki so med največjimi v državi. Podobno je bilo z mostom Bilghan, ki so ga pred tremi dnevi uničile ameriške rakete. Ta most je IRGC aktivno uporabljala za prevoz raket in lansirnih sistemov, zato sta ga ZDA in Izrael imela že dalj časa označenega kot tarčo.

Oboroževanje opozicije je na dnevnem redu zavezništva že od lanskega leta, takrat ko so se izvedli prvi napadi junija leta 2025. Zato se ne gre čuditi, da že od začetka napada na Iran letošnjega leta potekajo govorice, da ZDA in Izrael skrivno oborožujeta iransko opozicijo. Jasno je, da ima zavezništvo informacije in veze znotraj Irana, saj so informacije o vodilnih figurah režima in premikih vojske zelo natančni.

Enako velja za koordinate, ki jih ZDA in Izrael redno dobivata znotraj Irana. Del nevtralizacije režima zato poteka tudi z uničevanjem obveščevalnih centrov IRGC in Basidžev, eliminacijo vodilnih obveščevalnih poveljnikov in represivnih organov, ki so vpleteni v pobijanje opozicije. Iran reagira kot vedno – z množičnim obešanjem opozicije in kritikov, tudi tistih, za katere ni nobenih dokazov, da so vpleteni v kakršnokoli sodelovanje z ZDA ali Izraelom. Če Trumpove informacije o oboroževanju opozicije držijo, potem je volja po pogajanju med iranskimi oblastniki razumljiva.

Uničenje pristanišč, energetske infrastrukture in logističnih poti je prioriteta zaradi kitajskih dobav

Največja težava za zaveznike v tem trenutku so dobave petrokemičnih elementov iz Kitajske, ki jih Iran uporablja za izdelavo balističnih raket. Kitajska v javnosti želi predstaviti nevtralno držo, vendar se je vključila v iransko vojno na stran Irana, ki mu intenzivno pomaga z dobavami komponent, petrokemičnih elementov, orožja, logistike, obveščevalnih informacij in satelitskih podatkov. Zato se ne gre čuditi, da kitajsko-pakistanska pobuda za mir ali začasno premirje ni mogla uspeti. Enako kot Rusija tudi Kitajska javnosti sporoča informacije o miru, dejansko pa je aktiven igralec v vojni.

Kitajska v javnosti želi predstaviti nevtralno držo, vendar se je vključila v iransko vojno na stran Irana.

Kitajska Iranu dobavlja natrijev perklorat, ki je ena glavnih sestavin pogonskega goriva za balistične rakete. V Iran je preko državnega logističnega podjetja Islamic Republic of Iran Shipping Group (IRISL) prispelo več dobav natrijevega perklorata iz Kitajske ravno v provinco Kuzestan. To je bil razlog IDF za raketiranje petrokemičnih obratov Fadžr 1 in Fadžr 2.

Včeraj je IDF raketirala še petrokemični obrat Bandar Imam Homeini in Rijal Petrochemical Company, zelo verjetno pa je naslednja tarča petrokemični obrat Amirkabir. Posle med Kitajsko in iransko petrokemično industrijo vodi zloglasno hongkonško podjetje Trilliance Petrochemical Co. Ltd, ki je bilo ustanovljeno z namenom izogibanja sankcij proti Iranu in je tako največje obvodno podjetje za dobavo komponent in ključnih surovin Iranu ter ilegalno prodajo nafte iz Irana. Zato je uničenje infrastrukture za pomoč pri dobavi komponent in petrokemičnih elementov iz Kitajske ključna.

Izstop Emiratov iz soinvesticije v francoske rafale

Francoski predsednik Macron je izrazil razočaranje nad Združenimi arabskimi emirati, ki so odstopili od pogodbe o sofinanciranju novega programa lovcev Rafale F5, oziroma Super Rafale. Celotna investicija naj bi bila okoli 5 milijard EUR, ZAE pa bi sofinancirali v znesku 3.5 milijarde EUR. Zaradi izstopa ZAE iz dogovora bo zdaj morala Francija sama financirati razvoj programa Rafale F5, ki se sicer sooča s kritikami na račun zmogljivosti tega vojaškega lovca. Rafale se namreč sooča z mnogo kritikami iz držav, ki so v zadnjih desetih letih kupile lovce in jih primerjale z ostalimi nakupi. Rafale so kupile Indija, Egipt, ZAE, Katar, Hrvaška, Grčija, Indonezija in Srbija.

Zadnja testirana generacija Rafale F3 se je odrezala slabše v primerjavi z Lockheed Martinom F-35 A/B, F-16, F-22, F-15 (modernizirana verzija), Eurofighter Typhoonom, Su-30MKI, Chengdujem J-20 in Gripenom E. Kritike v glavnem letijo na slabši odziv Rafalov na preveliko odvisnost od francoskih sistemov in orožja, ki ni integrirano z NATO-vim in predvsem zelo visokimi stroški obratovanja, ki so mnogo višji od konkurence.

Najbolj pa kupce moti zelo omejena uporaba letalskih sistemov. Indija je kritizirala Dessaultovo zavrnitev kod za vklop ključnih sistemov za bojevanje in avioniko, kar zmanjšuje pripravljenost letal za boj, integracijo bojnih sistemov in usposabljanje pilotov. To se je pokazalo predvsem v zadnjem spopadu s Pakistanom, kjer so se Rafali izjemno slabo obnesli. Zato je Indonezija, ki je s Francijo v preteklosti podpisala več pogodb o nakupu 42 Rafalov, ravno zaradi indijske izkušnje sklenila 9 milijard USD vredno pogodbo s kitajskim Chengdujem za nabavo letal J-10.

Ali so Emirati odstopili zaradi pogodbenih nestrinjanj ali pa francoske podpore iranskemu režimu, zaenkrat še ni jasno. Francija je namreč največja dobaviteljica orožja ZAE, vključno z vojaškimi ladjami in raketnimi sistemi. Francoski mediji poročajo, da so ZAE odstopili od pogodbe zaradi francoskega omejevanja dostopa do ključnih kod, kar bi letalo naredilo manj učinkovito v primerjavi s konkurenco, kar je bila tudi indijska izkušnja.

Verjetno pa gre tudi za nova zavezniška razmerja v regiji, kjer so ZAE z ZDA že podpisale pogodbo za 8,4 milijarde USD za nabavo orožja, s Kuvajtom in Jordanijo pa še za 8,1 milijarde USD. ZDA so marca 2026 ravno tako sklenile pogodbo s Savdsko Arabijo za prodajo 48 lovcev F-35A v vrednosti 142 milijarde USD, medtem ko v ozadju potekajo pogajanja za nakup F-35 še z ZAE in Marokom, potencialno pa še z Indonezijo in Tajsko.

Francija je največja dobaviteljica orožja ZAE, vključno z vojaškimi ladjami in raketnimi sistemi.

Reševanje posadke sestreljenega letala F-15E

ZDA so z izjemno akcijo rešile posadko sestreljenega letala F-15E. Pilota so namreč relativno hitro našli, medtem ko so bojnega specialista iskali dalj časa. S kombinacijo reševalnih letal in bojnih helikopterjev, obveščevalnih služb in izraelske pomoči so uspeli posadko rešiti pred IRGC in Basidži, ki so na posadko razpisali veliko denarno nagrado. Dejstvo je namreč, da bi za iranski režim ujeti Američani ne le predstavljali izjemen piar tako doma kot v svetu, ampak tudi veliko moč pri pogajanju z ameriško administracijo. Posadka bi bila verjetno prisiljena podajati obsodbe Trumpa in ZDA na javni televiziji, kar bi imelo učinek tudi med Američani. Zato so Iranci aktivirali velik del sil IRGC in Basidžev v regiji, vključno z lokalnimi skupinami, ki so jim obljubili nagrado.

CIA je takoj aktivirala informacije preko več kanalov v regiji, da iščejo varno pot pobega preko pomorskih poti, kar je zmedlo iranske službe do te mere, da so iskali posadko na napačnih koncih države. Medtem je 12 ameriških letal in helikopterjev iskalo pogrešanega člana posadke, ki ga je CIA locirala v soboto zjutraj. Sprva so za oddajani signal menili, da gre za iransko past, vendar so kasneje potrdili, da gre za pogrešanega člana posadke.

Pogrešanega člana posadke so verjetno našli v provinci Bojer-Ahmad, blizu mesta Dehdašt, ki je center province. V omenjenem območju so ameriški specialci uspeli urediti začasno letališče za pristanek letal in helikopterjev. Člana posadke so uspešno rešili, niso pa mogli rešiti vseh letal, ker so na kraj prispele milice Basidžev ali oborožene lokalne skupine. Zato so morali uničiti več zračnih plovil – helikopter MH-6 Little Bird in dva transportna letala HC/MC130 Hercules. Slike iz lokacije potrjujejo, da je bilo ubitih najmanj 9 pripadnikov Basidžev ali lokalnih milic. Gre za enega večjih polomov IRGC in Basidžev v luči domače javnosti.

Vso noč so potekali ostri spopadi med pripadniki ameriških in izraelskih posebnih enot in sil IRGC.
Američani/Izraelci so varovali perimeter okrog najdenega drugega člana posadke sestreljenega F-15.
Tudi drugi član posadke naj bi bil na varnem. pic.twitter.com/5mN6MHiQdY

— ☃️Sergij☢️ (@2021m2021) April 5, 2026

Kaj lahko pričakujemo

Ali bo ameriški predsednik Trump v torek Iransko energetsko in logistično infrastrukturo zbombardiral v kameno dobo, če ti ne odprejo Hormuške ožine, bomo videli. Vsekakor bosta ZDA in Izrael nadaljevala uničevanje proizvodnih zmogljivosti, ki so potrebne za proizvodnjo balističnih raket in nuklearnega orožja. Ne glede na sestreljeno letalo je jasno, da je iranska protizračna obramba šibka, na nekaterih koncih pa ne obstaja več. Že dejstvo, da ZDA uporabljajo zastarele lovce F-15E in Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II, slednjega so prenehali proizvajati celo leta 1984 ter opravljajo relativno nizke prelete s transportnimi letali, tudi na višini razpona ročnih obrambnih sistemov.

Glede pogajanj, če ta dejansko potekajo, je povsem razumno pričakovati, da se iranski predstavniki ne bodo izpostavljali pred domačo javnostjo, ki ji je jasno, kako poteka vojna. V tem trenutku predstavlja največjo nevarnost ravno Kitajska, ki Iranu redno dobavlja ne le komponente in rakete, ampak Iranu omogoča obveščevalne informacije preko svojih podjetij. Zato bi bilo zelo smiselno, da bi zahod kaznoval kitajska privatna podjetja, ki so mnogokrat podaljšek Kitajske komunistične partije in njenih interesov. Ni prvič, da Kitajska igra dvojno igro, prav tako pa je to opozorilo, da kitajska tehnološka podjetja predstavljajo izjemno varnostno tveganje za vse zahodne države.

V tem trenutku predstavlja največjo nevarnost ravno Kitajska, ki Iranu redno dobavlja ne le komponente in rakete, ampak Iranu omogoča obveščevalne informacije preko svojih podjetij.