Pogled učiteljice: ta veseli dan prvi september
Ste že prelistali vse najnovejše letake z igračami in izbrali tisto, ki bo olajšala začetek šole vašemu otroku? Ste med reklamami našli sladkarijo, ki si jo bo otrok po napornem prvem šolskem dnevu lahko brez slabe vesti privoščil?
Je to res vse, kar moramo storiti, da bo otrokov (ponovni) vstop v hram učenosti kar se da prijeten in nepozaben, navdušenje pa bo brez vsakršnih dodatnih spodbud ali naporov trajalo kar celo šolsko leto? Po mnenju trgovcev je odgovor seveda na dlani, ali ga hočemo tudi sami sprejeti in ponotranjiti, pa je odvisno od nas samih.
Kot družba smo nenehno vzgajani v instant pridobljene rešitve in izpolnitve naših želja, potreb in iskanj ter odvrnitev od vsakega napora in stisk. Nenehno si želimo, da bi naši obrazi sijali kot obrazi zmagovalcev na svetovnem prvenstvu v atletiki, ki se je končalo pred kratkim. Vsakomur je seveda jasno, da na poti do takega sijaja ni prostora za »instant«.
V vsakodnevnem življenju (na srečo) še obstaja nekaj sistemov, kjer so potrebni tudi napor, trud, vztrajnost: le-ti dajejo našemu življenju vrednost, nas krepijo in spodbujajo, da zmoremo vedno več in bolje. Mednje zagotovo spada šolski sistem: čeprav kot profesorica razrednega pouka vem za mnoge zablode in zmote, sem mnenja, da se lahko vsi – tako učitelji, starši, predvsem pa otroci – veselimo tudi letošnjega prvega septembra.
Medtem ko so vasi in mesta v času šolskih počitnic bolj ali manj samevali, bo na šolskih igriščih in hodnikih spet slišati vesel vrisk otrok. Vsaj nekaj ur na dan bodo tako mladostniki namesto zazrtosti v zaslone ponovno izpostavljeni živim stikom s svojimi vrstniki.
Morda se otrok ne bo ujel s svojim učiteljem ali učiteljico, morda ne bo sprejet pri sošolcu, ki si ga želi za prijatelja, morda ga bo celo zadela krivica, morda se mu bo zataknilo pri kakšni učni snovi … Cel kup možnosti za pritoževanje in sejanje razdorov med domom in šolo, po drugi strani pa priložnosti, da bomo otroku lahko pomagali razumeti, da vsa ravnanja niso najboljša, ter priložnosti za osebnostno rast in iskanje konstruktivnih rešitev najrazličnejših situacij, ki jih bodo spremljale vse življenje.
Morda je za nas bistvenega pomena, da se otrok v šoli čim prej in čim bolje nauči angleško. Njemu pa je bistven predmet šport. S pomočjo posameznih predmetov in tematik bomo še bolj spoznavali otroka. Namesto projiciranja svojih želja mu pomagajmo, da zažari na svojem področju.
Ni vsak za vse in prav je tako. A v nasprotju s kulturo tega sveta bo šola s številnimi dejavnostmi spodbujala otroke, da se bodo soočali tudi s svojimi strahovi in omejitvami. Trojka, pridobljena s trudom in vztrajnostjo, je dosti bolj vredna kot petka, pridobljena brez napora. V letošnjem šolskem letu zato otroka spodbujajmo k spoznanju, da je pomembna tudi pot in ne zgolj doseženi cilj.
Zagotovo se bodo tekom šolskega leta pojavljale teme, ki ne bodo skladne z našimi vrednotami. Izkoristimo jih kot iztočnice za pogovor z otrokom: morda brez njih nikoli ne bi odkrito spregovorili o določenih stvareh.
Tako pa bo družina postala kraj, kjer lahko otrok odkrito in brez sramu spregovori o vsaki temi: s pomočjo vprašanj in skozi njihovo razmišljanje jih vodimo do oblikovanja mnenj in spoznanj, ki so za nas pomembna ali temeljna. Zgradimo varen in zaupljiv odnos, ki bo trajal vse življenje in ne zgolj nekaj šolskih let.
Prevečkrat smo izpostavljeni občutku, da v svetu nekaj veljamo zaradi zunanjih uspehov in materialnih dobrin, ki smo jih nabrali, a naj vrednosti otroka v novem šolskem letu ne predstavljajo zgolj pridobljene ocene ter vsakodnevne popoldanske dejavnosti, izbrane le zato, da otroku po našem mnenju ne bo kaj manjkalo, da ne bo slabši od sosedovega.
Namesto tega po opravljenem (šolskem) delu namenimo več časa za igro, sprostitev in medsebojno druženje. Življenje je veliko več kot le reševanje nalog ali učenje tujih jezikov.
Šola ponuja mnogo možnosti za razvoj samostojnega, veselega, odgovornega, mislečega, delovnega posameznika. Zato imamo velik razlog za veselo pričakovanje novega šolskega leta.
Od nas odraslih je odvisno, ali bomo svojim otrokom omogočili te sadove ali pa se bomo raje oklenili naših strahov, pričakovanj in želja. S svojim zgledom in naravnanostjo lahko najbolj pripomoremo pri uspešnem soočenju z novim začetkom, tekom šolskega leta pa skozi bitke in težave z nasmehom ter predanostjo pomagamo do bolj brihtne glave.
Je to res vse, kar moramo storiti, da bo otrokov (ponovni) vstop v hram učenosti kar se da prijeten in nepozaben, navdušenje pa bo brez vsakršnih dodatnih spodbud ali naporov trajalo kar celo šolsko leto? Po mnenju trgovcev je odgovor seveda na dlani, ali ga hočemo tudi sami sprejeti in ponotranjiti, pa je odvisno od nas samih.
Kot družba smo nenehno vzgajani v instant pridobljene rešitve in izpolnitve naših želja, potreb in iskanj ter odvrnitev od vsakega napora in stisk. Nenehno si želimo, da bi naši obrazi sijali kot obrazi zmagovalcev na svetovnem prvenstvu v atletiki, ki se je končalo pred kratkim. Vsakomur je seveda jasno, da na poti do takega sijaja ni prostora za »instant«.
Ni vsak za vse in prav je tako. A v nasprotju s kulturo tega sveta bo šola s številnimi dejavnostmi spodbujala otroke, da se bodo soočali tudi s svojimi strahovi in omejitvami.
Lahko se ga veselimo
V vsakodnevnem življenju (na srečo) še obstaja nekaj sistemov, kjer so potrebni tudi napor, trud, vztrajnost: le-ti dajejo našemu življenju vrednost, nas krepijo in spodbujajo, da zmoremo vedno več in bolje. Mednje zagotovo spada šolski sistem: čeprav kot profesorica razrednega pouka vem za mnoge zablode in zmote, sem mnenja, da se lahko vsi – tako učitelji, starši, predvsem pa otroci – veselimo tudi letošnjega prvega septembra.
Medtem ko so vasi in mesta v času šolskih počitnic bolj ali manj samevali, bo na šolskih igriščih in hodnikih spet slišati vesel vrisk otrok. Vsaj nekaj ur na dan bodo tako mladostniki namesto zazrtosti v zaslone ponovno izpostavljeni živim stikom s svojimi vrstniki.
Morda se otrok ne bo ujel s svojim učiteljem ali učiteljico, morda ne bo sprejet pri sošolcu, ki si ga želi za prijatelja, morda ga bo celo zadela krivica, morda se mu bo zataknilo pri kakšni učni snovi … Cel kup možnosti za pritoževanje in sejanje razdorov med domom in šolo, po drugi strani pa priložnosti, da bomo otroku lahko pomagali razumeti, da vsa ravnanja niso najboljša, ter priložnosti za osebnostno rast in iskanje konstruktivnih rešitev najrazličnejših situacij, ki jih bodo spremljale vse življenje.
Morda je za nas bistvenega pomena, da se otrok v šoli čim prej in čim bolje nauči angleško. Njemu pa je bistven predmet šport. S pomočjo posameznih predmetov in tematik bomo še bolj spoznavali otroka. Namesto projiciranja svojih želja mu pomagajmo, da zažari na svojem področju.
Ni vsak za vse in prav je tako. A v nasprotju s kulturo tega sveta bo šola s številnimi dejavnostmi spodbujala otroke, da se bodo soočali tudi s svojimi strahovi in omejitvami. Trojka, pridobljena s trudom in vztrajnostjo, je dosti bolj vredna kot petka, pridobljena brez napora. V letošnjem šolskem letu zato otroka spodbujajmo k spoznanju, da je pomembna tudi pot in ne zgolj doseženi cilj.
Ne gre le za reševanje nalog in učenje jezikov
Zagotovo se bodo tekom šolskega leta pojavljale teme, ki ne bodo skladne z našimi vrednotami. Izkoristimo jih kot iztočnice za pogovor z otrokom: morda brez njih nikoli ne bi odkrito spregovorili o določenih stvareh.
Tako pa bo družina postala kraj, kjer lahko otrok odkrito in brez sramu spregovori o vsaki temi: s pomočjo vprašanj in skozi njihovo razmišljanje jih vodimo do oblikovanja mnenj in spoznanj, ki so za nas pomembna ali temeljna. Zgradimo varen in zaupljiv odnos, ki bo trajal vse življenje in ne zgolj nekaj šolskih let.
Prevečkrat smo izpostavljeni občutku, da v svetu nekaj veljamo zaradi zunanjih uspehov in materialnih dobrin, ki smo jih nabrali, a naj vrednosti otroka v novem šolskem letu ne predstavljajo zgolj pridobljene ocene ter vsakodnevne popoldanske dejavnosti, izbrane le zato, da otroku po našem mnenju ne bo kaj manjkalo, da ne bo slabši od sosedovega.
Namesto tega po opravljenem (šolskem) delu namenimo več časa za igro, sprostitev in medsebojno druženje. Življenje je veliko več kot le reševanje nalog ali učenje tujih jezikov.
Šola ponuja mnogo možnosti za razvoj samostojnega, veselega, odgovornega, mislečega, delovnega posameznika. Zato imamo velik razlog za veselo pričakovanje novega šolskega leta.
Od nas odraslih je odvisno, ali bomo svojim otrokom omogočili te sadove ali pa se bomo raje oklenili naših strahov, pričakovanj in želja. S svojim zgledom in naravnanostjo lahko najbolj pripomoremo pri uspešnem soočenju z novim začetkom, tekom šolskega leta pa skozi bitke in težave z nasmehom ter predanostjo pomagamo do bolj brihtne glave.
Zadnje objave
Kako smo zidali hiše (6/10): Izjemne delovne ekipe na terenu
30. 8. 2026 ob 19:00
Orjaška Marija sredi Poljske: vrnitev vere ali duhovna kriza?
30. 8. 2026 ob 18:08
Le začniva pri Homêri … da o črni Heleni (in polnih blagajnah) niti ne govorimo
30. 8. 2026 ob 14:30
Dizel bi se lahko občutno pocenil, bencin pa podražil: kakšne bodo cene od torka?
30. 8. 2026 ob 13:20
Ivankine in Žanove sledi (8/10): Čas Ivanovih neugnanih počitnic
30. 8. 2026 ob 11:50
Kam na izlet: Blejska koča, Pokljuka in Radovljica
30. 8. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Kako smo zidali hiše (6/10): Izjemne delovne ekipe na terenu
30. 8. 2026 ob 19:00
Le začniva pri Homêri … da o črni Heleni (in polnih blagajnah) niti ne govorimo
30. 8. 2026 ob 14:30
Ivankine in Žanove sledi (8/10): Čas Ivanovih neugnanih počitnic
30. 8. 2026 ob 11:50
Prihajajoči dogodki
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
AVG
31
Festival Tartini: »Od Händla do galantnega stila«
19:30 - 21:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
SEP
04
7. Slovenski večer v Celovcu
19:00 - 22:00
SEP
10
Egipčanska zbirka v Narodnem muzeju Slovenije
17:00 - 18:00
2 komentarja
oakhrast
Točno tako Bernie!
Bernardkap3
Povdarek na tem: "KAR SI ZADAŠ, in ne kar si starši in okolje želijo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.