Referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja še na ustavno sodišče

Vrhovno sodišče je v torek zavrnilo tožbo, ki so jo vložili zagovorniki referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Medtem ko so nasprotniki zakona odločitev sodišča videli kot zmago solidarnosti, sočutja in ljubezni, so bili vlagatelji tožbe nad odločitvijo sodišča presenečeni – vložili bodo še ustavno pritožbo.

Vrhovno sodišče je 10. marca obravnavalo tožbo, s katero so vlagatelji izpodbijali veljavnost izida lanskega referenduma o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja in minuli torek, kljub ugotovljenim nepravilnostim, presodilo, da tožniki niso dokazali, da bi te nepravilnosti vplivale na izid referenduma.

Vlagatelji tožbe so bili nad odločitvijo presenečeni tudi zaradi pretekle odločitve glede referenduma o drugem tiru, ko je sodišče leta 2018 referendum razveljavilo. »Vrhovno sodišče v svoji sodbi ni v ničemer obrazložilo, zakaj je uporabilo dva različna kriterija, zakaj je spremenilo svojo sodno prakso, ki jo je v preteklosti vzpostavilo. S tega vidika je ta sodba izjemno pomanjkljiva oziroma neprepričljiva,« je dejal Bogdan Biščak, eden izmed vlagateljev tožbe. Po njegovem mnenju njim kot tožnikom ni treba dokazovati, da so nepravilnosti v referendumski kampanji vplivale na rezultat – dovolj je dokazati zgolj, da bi lahko vplivale. Pritožbo bodo vložili v predvidenem roku ter pričakujejo, da bo ustavno sodišče ugodilo njihovi pritožbi in razveljavilo sodbo vrhovnega sodišča. 

Zmaga bolnikov, invalidov in upokojencev na referendumu potrjena!❤️ Hvala odvetniku Klemnu Golobu in državnemu odvetništvu za izjemno pravno argumentiran odgovor na tožbo predstavnikov zastrupitvenega lobija.🙏 pic.twitter.com/DvCNCS72c5

— Primc Ales (@ales_primc) March 24, 2026

Pobudniki zakona se sicer strinjajo z delom sodbe vrhovnega sodišča, v katerem je prepoznalo, da so zdravniki in Katoliška cerkev kršili zakonodajo, ne strinjajo pa se s sklepom sodišča, da ugotovljene kršitve ne zadostujejo za razveljavitev referendumskega izida. »Menimo, da ni bila umazana le kampanja za državnozborske volitve, temveč tudi referendumska, morda ta še bolj,« je dejal Igor Pribac in napovedal, da bodo nadaljevali pravno bitko, da se določi meje dopustnega v kampanjah. Dušan Keber je ocenil, da je bilo vrhovno sodišče mnenja, da se lahko ponavlja laži. »Poznamo prakse iz preteklosti, da ponavljanje laži vsekakor vpliva na percepcijo ljudi, ki te ljudi poslušajo,« je pripomnil.

Vrhovno sodišče je poudarilo, da referendumski spor varujejo predvsem javni interes, poštenost postopka, verodostojnost izida in zaupanje javnosti. Zato se tudi ni spuščalo v vsebinsko presojo zakona ali v ocenjevanje argumentov posameznih strani. »Lažno ali zavajajoče prikazovanje dejstev v okviru referendumske kampanje samo po sebi ne predstavlja pravno upoštevne kršitve, ki bi lahko privedla do razveljavitve referenduma. Referendumska kampanja je po svoji naravi enostranska in vključuje tudi vrednostne sodbe, napovedi in svetovnonazorske opredelitve. Presoja resničnosti izjav zato ne spada v okvir referendumskega spora, razen v primeru ravnanja države, pri katerem veljajo strožji standardi,« je navedlo sodišče.

Nasprotnik zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Aleš Primc je že v torek napovedal, da je svoja stališča pripravljen zagovarjati tudi na ustavnem sodišču. Odločitev vrhovnega sodišča vidi kot zmago solidarnosti, sočutja in ljubezni. Izrazil je veliko veselje in zapisal, da so s to sodno odločitvijo bolniki in invalidi končno obvarovani pred pritiski. Če bi bil referendum morda ponovljen, je prepričan, da bo zakon ponovno zavrnjen.