Rekrut Domen Oblak: Ko zjutraj dvigujemo zastavo in pojemo himno, smo res ponosni, da smo del tega

Del razcveta Slovenske vojske, ki je pri politiki z nastopom desnosredinske vlade in obrambnega ministra iz krščansko-demokratskih vrst končno dobila veljavo, ki si jo zasluži, je tudi skokovito povečanje zanimanja za prenovljeni program prostovoljnega služenja vojaškega roka med slovensko mladino.

Samo letos je bilo nanj že napotenih 192 kandidatov, kar je skoraj dvakrat toliko kot pred letom dni in trikrat toliko kot pred dvema letoma. Od teh se je stalni sestavi samo letos in lani pridružilo 66 nekdanjih vojakov prostovoljcev. Na novembrski termin, ki se začne v ponedeljek, je napotenih 147 kandidatov vojakov prostovoljcev.  

Pogovarjali smo se z mladim fantom, ki ga je pritegnila možnost prostovoljnega služenja vojaškega roka in zdaj razmišlja, da bi Slovenski vojski posvetil svojo poklicno pot.

Domen Oblak je aktiven 19-letnik, doma iz Poljanske doline. Izučil se je za avtoserviserja in šolanje nadaljuje do pridobitve naziva strojni tehnik. Je tudi glasbenik; igra tubo in pozavno, tudi v mestnem pihalnem orkestru v Škofji Loki. V prostem času rad bere. Ker ga zanima vojska, si literaturo poišče tudi s tega področja.

A knjige in teorijo je v poletnem času zamenjal za vojaško prakso. Udeležil se je namreč nedavno prenovljenega programa prostovoljnega služenja vojaškega roka. Z njim smo se pogovarjali zgodaj jeseni, v kratkem odmoru med služenjem, zato so njegovi vtisi, zajeti v intervjuju, sveži.

Čas za pogovor si si vzel med prostovoljnim služenjem vojaškega roka. Kaj ste počeli danes in kako daleč je tvoje usposabljanje?

Dopoldne smo spoznavali zveze in se učili uporabljati radiane. Imeli smo tudi vaje s podvesnimi bombometi in bili na strelišču Mačkovec.

Zdaj že zaključujemo 2. fazo prostovoljnega služenja. Prvo smo zaključili 6. avgusta. Druga faza se konča prihodnji teden, tretje faze je pa samo še 14 dni, potem pa smo zaključili, smo že proti koncu.

Kaj te je gnalo v vojsko, zakaj si se odločil za prostovoljno služenje vojaškega roka?

Po zaključku srednje šole se imam namen vpisati na fakulteto. Ko pa to zaključim, se želim zaposliti v Slovenski vojski. Prav zato mi je prostovoljno služenje ena taka super izkušnja in praksa tega. Vidim, da je to zame.

Razmišljaš o študiju obramboslovne smeri?

Nisem še povsem odločen, kam se bom vpisal.

Kaj te je do sedaj v času prostovoljnega služenja najbolj zaznamovalo?

Red in disciplina, ne le mene, mislim, da kar vse. Tega nismo bili tako navajeni. Zjutraj je treba zgodaj vstati, imeti pospravljene postelje, omarice. Prav tako tudi držanje ure, da smo do časa na mestih. To je bil za vse velik izziv.

Kako poteka usposabljanje?

Prva faza je slonela na tem, da smo se učili, bili v učilnicah, spoznavali stvari, morali malo zapisovati in reševati teste. Druga faza je pa praktična, več hodimo na strelišča, ročne bombe smo že metali, podcevni bombomet, zelo različne stvari počnemo, orientacije imamo veliko. Marsikaj je praktičnega, kar nam bo prav prišlo tudi v življenju.

Kaj ti daje to služenje? Omenil si že red in disciplino ...

Zanima me tudi delo z orožjem in gotovo tudi pripadnost državi. Da se čutiš, da si del države in daruješ del sebe zanjo.

Kako si napredoval fizično in psihično?

Fizično sem zelo veliko napredoval, kar se tiče kondicije, hoje. Kar veliko hodimo, tudi tempo je kar dober. Jaz sem sicer precej visok, tako da mi je malo lažje, a se kar utrudimo. Naši inštruktorji imajo veliko kondicije in nas ne "šparajo". Na moči smo pa bolj malo pridobili, ker nam urnik ni zagotovil veliko kondicijskih vaj.

Psihično napredujemo v smislu, da se navadiš delati v skupini, da si potrpežljiv. Če gre nekomu narobe, da nisi takoj slabe volje, da mu pomagaš, ga spodbujaš. Res se pokaže ta timski duh.

Kako je tvoja družina vplivala na tvojo odločitev, da odideš na prostovoljno služenje?

Vsak drugače. Moj starejši brat me je podprl. Če mu bo uspelo, se bo v Slovenski vojski zaposlil kot pilot. Mami me podpira, a pravi, naj pazim nase, tudi če se bom kasneje zaposlil v vojski. Ati je pa malo bolj proti temu.

Mediji pogosto mečejo slabo luč na vojsko. A ni vse tako črno, kot izgleda, Slovenska vojska je res dobra, prav tako usposabljanje, na katerem sem.

Kako je spoznavanje vojske od znotraj spremenilo tvoj pogled nanjo?

S prostovoljnim služenjem se moj pogled na vojsko ni kaj dosti spremenil, ker sem bil že lani na vojaškem taboru, pred tem, ko sem bil še mladoleten, pa na izobraževanju MORS in mladi, kjer sem vojsko že lahko spoznal. Je pa drugim udeležencem spoznavanje vojske spremenilo pogled nanjo. Mediji pogosto mečejo slabo luč na vojsko. A ni vse tako črno, kot izgleda, Slovenska vojska je res dobra, prav tako usposabljanje, na katerem sem. Tudi njeno financiranje se mi zdi koristno, da je oprema boljša in ni vojska nek negativen pojem, ampak zopet pridobiva ugled.

Kakšen je vpliv služenja v vojski na narodni ponos pri tebi in tvoji »generaciji«, torej mladih, ki se usposabljajo s tabo?

To gotovo je – da si ponosen na to, da si Slovenec. Ko zjutraj dvigujemo zastavo in pojemo himno, smo res vsi tukaj ponosni na to, kar smo, da smo del tega.

Kako ti vidiš vlogo vojske danes?

Vojska je potrebna, trenutna situacija je nestabilna. Mislim, da vojske ne gre zanemariti, čeprav upam, da je nikoli ne bomo potrebovali za samoobrambo.

Mislim, da je v zadnjem času dobila nekoliko več ugleda, kot ga je imela včasih, da ima manj negativen prizvok, boljšo opremo.

Kaj je po tvoji oceni trenutno največji izziv Slovenske vojske ?

Prioriteta je izkoreniniti kadrovsko krizo.

Varnostne situacije pa ne poznam tako dobro, da bi lahko o tem govoril.

Si bil v dosedanjem rednem šolskem izobraževanju deležen kakršnekoli obrambne vzgoje?

Ne, nikoli.

Kako si izvedel za možnost prostovoljnega služenja?

V Logarski dolini sem pomagal pri varstvu otrok in tam spoznal gospoda, po izobrazbi obramboslovca. Ko je videl, da me vojska zanima, mi je predlagal, naj grem na vojaški tabor za mlade. Bil sem še mladoleten, tako da sem se prijavil na tabor MORS in mladi in bilo je super. Naslednje leto sem se prijavil na vojaški tabor, potem pa letos na prostovoljno služenje. Že prej me je zanimalo takšno življenje, potreboval sem le to usmeritev.

Vojaško delo je glede na zahtevnost razmeroma slabo plačano, kar je eden od razlogov za dosedanjo kadrovsko krizo. Kako si to ti sprejel?

Za to se moraš res odločiti. Meni se vojaško življenje ne zdi kot služba, to je bolj življenjski slog. Potem ko hodijo na misije, te pol leta ni doma, in ko imaš družino, se vse skupaj nekoliko spremeni. Tisti, ki je rad vojak in je res s srcem, mu, menim, tudi ni tak problem, kar se tiče plač. Veliko se da tudi napredovati.

Komu bi priporočil prostovoljno služenje vojaškega roka?

Tistim, ki jih to res zanima in so pripravljeni nameniti ene počitnice temu, da namesto poležavanja na morju ali pohajkovanja s prijatelji spoznajo vojaško življenje. Meni ni žal. Če pa niso prepričani, pa naj gredo na 14-dnevni vojaški tabor. To se jim zagotovo splača, teh 14 dni bodo že preživeli, je super izkušnja, veliko novega se naučiš, super je. Prostovoljno služenje in vojaški tabori – res jim ne bo žal.

Koliko pa je na prostovoljnem služenju deklet?

Tukaj v Bohinjski Beli so štiri punce, celotno generacijo vseh, ki smo trenutno tukaj, pa mislim, da sestavlja 38 mladih.