Šircelj: Pokojnine bodo izplačane, razvojni zakon naj bi prinesel višje dohodke

Finančni minister Andrej Šircelj pred referendumom o interventnem zakonu zavrača bojazen pred razpadom socialne države. Ministrstvo ob upoštevanju odziva gospodarstva ocenjuje letni javnofinančni izpad na 647 milijonov evrov. Vlada računa na več gospodarske aktivnosti in prilagoditve porabe, Fiskalni svet pa opozarja, da dodatna rast sama ne bo nadomestila vseh izgubljenih prihodkov.

Nižji davki, ugodnejši pogoji za podjetništvo in več možnosti za delo po upokojitvi so med spremembami, s katerimi zagovorniki interventnega zakona za razvoj Slovenije nagovarjajo volivce. Pred glasovanjem 6. decembra pa vse bolj v ospredje prihaja vprašanje, kako bo država ob manjših prilivih financirala pokojnine, zdravstvo in druge javne storitve.

Minister za finance Andrej Šircelj zagotavlja, da njihovo izvajanje ne bo ogroženo. Ob predstavitvi finančnih učinkov zakona je napovedal redno izplačevanje pokojnin in ohranitev zdravstvenih storitev. Po njegovih besedah naj bi država obenem izboljševala njihovo kakovost. 

Zakon razume kot spremembo odnosa do ustvarjanja dohodka: podjetništvu naj bi dal večjo veljavo, Sloveniji pa pomagal pri zadržanju strokovnjakov in pridobivanju bolje plačanih delovnih mest.

Dva izračuna, 201 milijon evrov razlike

Po podatkih, ki jih je ob ministrovi predstavitvi objavil Info360, ministrstvo neposredni letni izpad prihodkov brez upoštevanja odziva gospodarstva ocenjuje na 848 milijonov evrov. Ob predpostavki, da bi ukrepi spodbudili dodatno zaposlovanje, poslovanje in potrošnjo, se ocena zniža na 647 milijonov evrov.

Razlika med izračunoma znaša 201 milijon evrov. Toliko naj bi po tej oceni država dobila nazaj zaradi večje gospodarske aktivnosti. Znesek torej predstavlja pričakovano ublažitev izpada, ne celotnega stroška zakona.

Razliko med metodama je mogoče pojasniti preprosto. Prvi izračun pokaže, koliko manj denarja bi se ob spremenjenih davkih in prispevkih steklo v javne blagajne, če bi vse drugo ostalo enako. Drugi upošteva tudi možnost, da bi ljudje zaradi ugodnejših pogojev več delali, podjetja več zaposlovala, del dodatnih dohodkov pa bi se prek davkov in prispevkov vrnil državi.

Šircelj je poudaril, da ministrstvo uporablja novejše podatke o gospodarskih gibanjih in javnofinančnih prilivih. Po njegovem je zato slika ugodnejša od tiste, ki jo v razpravi predstavljajo nasprotniki zakona.

Pokojninsko blagajno bi podprl proračun

Pomemben del finančnih posledic bi občutila pokojninska blagajna. Po poročanju Info360 je minister navedel 369 milijonov evrov izpada, ki bi ga država nadomestila z dodatnim proračunskim transferjem. Napovedal je tudi pokritje izpada zdravstvene blagajne.

Za upokojence je osrednje ministrovo zagotovilo, da spremembe ne bodo posegle v rednost izplačil. Za državni proračun pa to pomeni večjo obveznost: denar, ki ga blagajni ne bi več dobili iz prispevkov, bi moral zagotoviti drugje.

Za upokojence je osrednje ministrovo zagotovilo, da spremembe ne bodo posegle v rednost izplačil.

Šircelj med možnostmi navaja učinkovitejše poslovanje javnega sektorja, ureditev evidenc prejemnikov javnih sredstev in zakonodajne spremembe. Omenil je tudi možnost drugačne časovne razporeditve posameznih naložb, med njimi zdravstvenih. Podrobnega seznama prihrankov ob predstavitvi še ni razgrnil.

Premik naložbe sicer zmanjša porabo v posameznem letu, obveznost njene izvedbe pa prestavi v prihodnost. Zato bo za financiranje trajnih davčnih razbremenitev pomembno tudi, katere trajnejše spremembe porabe bo vlada pripravila.

Fiskalni svet priznava spodbudo rasti, a opozarja na preostali izpad

Da bi zakon lahko spodbudil gospodarstvo, ugotavlja tudi Fiskalni svet. Razhajanje z vlado je predvsem pri oceni, koliko dodatnih prihodkov bi ta rast prinesla in kako hitro.

V septembrski analizi je neposredno poslabšanje javnofinančnega salda za leto 2027 ocenil na približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka napovedanega BDP. Pri tem izrecno opozarja, da so vključeni tudi začasni ukrepi, zato znesek ne predstavlja trajnega letnega stroška.

Po njegovih simulacijah bi večja gospodarska aktivnost kratkoročno nadomestila približno četrtino neposrednega izpada, po desetih letih pa okoli polovico. V nobenem od obravnavanih scenarijev povratni učinki rasti sami ne bi v celoti odpravili poslabšanja.

V nobenem od obravnavanih scenarijev povratni učinki rasti sami ne bi v celoti odpravili poslabšanja.

Tudi Fiskalni svet svoje rezultate opredeljuje kot negotove. Zaradi omejenih podatkov in različnih predpostavk gre za prikaz možnih posledic glede na razmere brez zakona, ne za napoved dejanskega prihodnjega primanjkljaja.

Kaj bi spremembe pomenile za gospodinjstva

Zakon združuje več vsebinsko različnih ukrepov. Med najbolj neposrednimi za potrošnike je znižanje DDV za izbrana osnovna živila z 9,5 na pet odstotkov. Predvidena je tudi možnost začasne nižje obdavčitve nekaterih energentov.

Nižja davčna stopnja ustvari prostor za nižjo končno ceno, dejanski prihranek kupca pa je odvisen tudi od tega, kako trgovci spremembo prenesejo v cenike. Ob popolnem prenosu znižanja DDV bi izdelek, ki zdaj stane 10 evrov, ob nespremenjeni ceni brez davka stal približno 9,59 evra.

Nižja davčna stopnja ustvari prostor za nižjo končno ceno, dejanski prihranek kupca pa je odvisen tudi od tega, kako trgovci spremembo prenesejo v cenike.«

Na stanovanjskem področju zakon predvideva znižanje davčne stopnje za dohodke od oddajanja premoženja v najem s 25 na 15 odstotkov. Za določene dolgoročne najeme mladim in mladim družinam je predvidena petodstotna stopnja ob izpolnjevanju zakonskih pogojev.

Davčna družba EY v pregledu zakona med pomembnimi spremembami izpostavlja tudi novo ureditev normiranih odhodkov, najvišjo mesečno osnovo za socialne prispevke pri 7.500 evrih ter možnost prejemanja polne starostne pokojnine ob nadaljevanju dela. Gre za predvidene rešitve zakona, o katerega uveljavitvi bodo odločali volivci.

Razvojna kapica kot spodbuda za strokovnjake

Omejitev osnove za plačevanje socialnih prispevkov je eden politično najbolj izpostavljenih delov zakona. Njeni zagovorniki pričakujejo, da bi Slovenija z njo postala privlačnejša za visoko usposobljene zaposlene in naložbe z večjo dodano vrednostjo.

Šircelj računa, da bi ugodnejši pogoji pomagali ustvarjati nova dobro plačana delovna mesta. Nasprotniki opozarjajo na neposredno zmanjšanje prispevkov in na to, da bi bili najprej razbremenjeni predvsem prejemniki visokih dohodkov.

Šircelj računa, da bi ugodnejši pogoji pomagali ustvarjati nova dobro plačana delovna mesta.

Podobna razprava spremlja možnost prejemanja polne pokojnine ob delu. Zagovorniki poudarjajo ohranjanje izkušenih zaposlenih in njihovega znanja, finančni učinek pa bo odvisen tudi od tega, koliko ljudi bo zaradi spremembe dejansko ostalo delovno aktivnih.

Zakon posega še v organizacijo zdravstva, predvsem v pogoje dodatnega dela zdravstvenih delavcev in sodelovanja javnih zavodov z zasebnimi izvajalci. Vlada v tem vidi možnost boljše uporabe razpoložljivih kadrov, minister pa zagotavlja, da zaradi zakona ne bo omejevanja zdravstvenih storitev.

Odločitev 6. decembra

Državni zbor je zakon sprejel 11. maja, o njegovi uveljavitvi pa bodo volivci odločali v nedeljo, 6. decembra. Datum in referendumsko vprašanje je objavila Državna volilna komisija.

Vlada v kampanjo vstopa z obljubo višjih dohodkov in konkurenčnejšega gospodarstva. Za prepričljivost njenega finančnega načrta bo poleg ocen dodatne rasti pomembno tudi, kje in kdaj bo zagotovila napovedane prihranke. Prav povezava med davčnimi razbremenitvami in financiranjem javnih storitev bo eno osrednjih vprašanj pred decembrskim glasovanjem.