Dilema Rusov: voliti ali bojkotirati volitve, na katerih je zmagovalec znan

Embed from Getty Images
Večkrat se spominjam na moje študijske dni v Kazanu (prestolnici ruske republike Tatarstan), kamor sem prispela ravno v času kampanje za parlamentarne volitve.

Ob sprehajanju po glavni ulici sem naletela na mladino, ki je pred plakatom z zemljevidom Rusije in hashtagom #gremnavolitve ozaveščala državljane, naj se udeležijo volitev. V ta namen so celo nagrajevali objave na družabnih omrežjih. Mimoidočim, med drugim tudi meni, so delili značke s podobnim sloganom. V lokalnih časopisih sem brala tudi o tem, da je iniciativa obiskala šole in celo univerzitetne hodnike.

Če ne greš volit, izgubiš posteljo v študentskem domu

Ideja se mi niti ni zdela tako napačna, dokler nisem slišala še druge plati medalje. Naj se omenjeno sliši še tako mikavno, nekateri niso niti imeli izbire. Študentje, s katerimi sem se pogovarjala, so mi zaupali, da na univerzah, ki jih obiskujejo, pregledujejo, ali so izpolnili državljansko dolžnost: morali so recimo prinesti zapestnico, ki so jo prejeli na volišču, ali pa se na volišču kar fotografirati, če ne, bi lahko imeli težave.

Dekle iz sosednje, orenburške oblasti mi je zaupalo, da so jim zagrozili s tem, da lahko izgubijo mesto v študentskem domu, če se ne odpravijo na volitve. (Pri tem je morda potrebno opomniti, da so študentski domovi v Rusiji izjemno poceni v primerjavi z najemom stanovanja, saj se cena giba tam med desetimi in dvajsetimi evri na mesec.)

Bonbončki, kot je cenejši bencin in iPhone

Da se je vse skupaj še lepo zavilo v celofan: če si šel na volitve, so te namreč nagradili z brezplačnim vstopom na koncert ali v park dinozavrov, na nekaterih bencinskih črpalkah pa so ponujali celo popust. Ob vsem tem blišču "spodbujanja" udeležbe na volitvah, sem pa večkrat slišala komentarje, da je tako ali tako vseeno, koga voliš, saj se ve, kdo bo zmagal.

Spomini so se mi obudili ob novicah, ki spremljajo letošnje predsedniške volitve v Rusiji, ki bodo potekale 18. marca. Tako denimo udeležbo na volitvah Kremelj spodbuja s kampanjo selfijev, ki lahko mladim med 18 in 39 leti prinese novi iPhone ali kakšen drug Applov izdelek.

Zdelo se je že, da se bo zgodba ponovila: spodbujanje volivcev s popolnoma materialnimi in hitro osvojljivimi dobrinami za rezultat, ki je skorajda že znan vnaprej, odkar je sedanji ruski predsednik naznanil kandidaturo. Namesto tega pa se je pojavilo novo gibanje pod taktirko najglasnejšega člana opozicije, Alekseja Navalnega, ki so mu onemogočili predsedniško kandidaturo: bojkotiranje volitev.

Sila tihega protesta

Protest, ki je izrazil podporo bojkotiranju letošnjih predsedniških volitev v Rusiji, je konec tedna odmev pokazal po celotni Rusiji, od Kaliningrada pa vse do Vladivostoka, zavrle ga niso niti  zimske temperature.

Več tisoč ljudi se je zbralo po več desetih mestih in pokazalo, da si želijo volitve, v katerih bi lahko izbrali kandidata, ki si ga želijo, in da bi njihova glasovnica na volišču dejansko štela, pa naj bo to brez cenejšega bencina, brezplačnih koncertov ali pa podarjenih najnovejših telefonov.

Če pa to ni možno, pa se na volišča preprosto ne mislijo odpravljati, saj zmagovalca že poznajo.

Pasivnost volivcev se je v zadnjih nekaj letih na Zahodu že večkrat izkazala za nespametno potezo. Vprašanje pa je, kakšne posledice ima lahko ta tihi protest v državi, ki svoje študente tako prijazno nagovarja k izražanju svoje državljanske dolžnosti. Za odgovor pa bo treba še malo počakati - do 18. marca.