Še je mogoče podpreti pobudo, ki bi pomagala zamejskim Slovencem in manjšinam v Sloveniji
Širom Evropske unije trenutno poteka kampanja, ki bi lahko močno pomagala tudi Slovencem v zamejstvu – pa tudi manjšinam v Sloveniji. Gre za evropsko državljansko pobudo, ki si prizadeva za možnost financiranja regij, na katerih živijo manjšine iz kohezijskih sredstev EU, kar bi močno pomagalo pri ohranjanju slovenstva v zamejstvu, so navedli na vladnem uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Prav tako bi v primeru uspeha pobude evropska kohezijska sredstva lahko črpali tudi v obmejnih območjih Sloveniji (v Istri in Pomurju), kjer sta prisotni italijanska in madžarska manjšina, kar bi pripomoglo k razvoju teh območij in preprečilo izseljevanje iz njih. »Slovenija bi lažje prišla do evropskih sredstev in jih več dobila, če bi se primerno angažirala,« so navedli na ministrstvu.
Pobudo so začeli Szeklerji, madžarska manjšina v Romuniji, a ta koristi prinaša vsem evropskim manjšinam. Manjšinam sicer po navedbah pobudnikov te zakonodaje v EU pripada približno 50 milijonov ljudi.
Uspeh pobude bi, če bi ta postala zakonodaja, prinesel razvoj infrastrukture, šol in lokalnega gospodarstva, kar bi pomagalo zmanjšati izseljevanje iz teh (pretežno obmejnih) regij ekonomsko prikrajšanim nacionalnim regijam pomagalo, da ohranijo svoje prebivalstvo.
Kadar je regija, v kateri živi določena manjšina, odvisna od pomoči vlade države, v kateri živi, gre za neposreden vpliv vlade na to manjšino. V primeru možnosti financiranja iz kohezijskih sredstev pa bi te regije lahko same poskrbele za svoje preživetje in zaščito svoje etnične, jezikovne in kulturne raznolikosti.
Medtem kot imajo nekaj manj težav Slovenci v Porabju, pa smo o nekaterih težavah Slovencev v Italiji smo pred časom poročali tudi na Domovini. Slovenci na Koroškem pa se prav tako že leta borijo za svoj obstanek. Še vedno tako niso dočakali dvojezičnih krajevnih napisov v krajih, kjer naj bi ti stali že dolgo, v zadnjih tednih pa še pogosteje prihaja do uničevanja (prebarvanja) slovenskih poimenovanj na dvojezičnih tablah.
Po Lizbonski pobudi imajo evropski državljani možnost predlaganja zakonodaje. Evropska državljanska pobuda je instrument takšnega predloga. Da Evropska komisija nek predlog dejansko obravnava, morajo pobudniki v celotni EU zbrati vsaj milijon podpisov, hkrati pa mora vsaj sedem držav članic prekoračiti določen kvorum, da Evropska komisija njihovo pobudo obravnava. Kljub temu je postopek do spremembe zakonodaj nato še precej dolg. Doslej je bilo uspešnih šest državljanskih pobud.
Pobudniki so potreben en milijon podpisov že zbrali, šest držav od sedmih potrebnih je tudi že preseglo predpisan kvorum. Manjka torej le še sedma država z dovolj podpisi. Prav Slovenija je poleg Španije država, ki ji manjka najmanj podpisov, da doseže potrebno število.
Sloveniji manjka še 2.500 podpisov. Čas za zbiranje podpisov je še do 7. februarja, svoj podpis pobudi pa vsi polnoletni državljani članic EU lahko enostavno prispevate na tej povezavi.
Prav tako bi v primeru uspeha pobude evropska kohezijska sredstva lahko črpali tudi v obmejnih območjih Sloveniji (v Istri in Pomurju), kjer sta prisotni italijanska in madžarska manjšina, kar bi pripomoglo k razvoju teh območij in preprečilo izseljevanje iz njih. »Slovenija bi lažje prišla do evropskih sredstev in jih več dobila, če bi se primerno angažirala,« so navedli na ministrstvu.
Pobudo so začeli Szeklerji, madžarska manjšina v Romuniji, a ta koristi prinaša vsem evropskim manjšinam. Manjšinam sicer po navedbah pobudnikov te zakonodaje v EU pripada približno 50 milijonov ljudi.
Zakaj si regije, v katerih živijo narodne manjšine, prizadevajo za dostop do kohezijskih sredstev?
Uspeh pobude bi, če bi ta postala zakonodaja, prinesel razvoj infrastrukture, šol in lokalnega gospodarstva, kar bi pomagalo zmanjšati izseljevanje iz teh (pretežno obmejnih) regij ekonomsko prikrajšanim nacionalnim regijam pomagalo, da ohranijo svoje prebivalstvo.
Kadar je regija, v kateri živi določena manjšina, odvisna od pomoči vlade države, v kateri živi, gre za neposreden vpliv vlade na to manjšino. V primeru možnosti financiranja iz kohezijskih sredstev pa bi te regije lahko same poskrbele za svoje preživetje in zaščito svoje etnične, jezikovne in kulturne raznolikosti.
Medtem kot imajo nekaj manj težav Slovenci v Porabju, pa smo o nekaterih težavah Slovencev v Italiji smo pred časom poročali tudi na Domovini. Slovenci na Koroškem pa se prav tako že leta borijo za svoj obstanek. Še vedno tako niso dočakali dvojezičnih krajevnih napisov v krajih, kjer naj bi ti stali že dolgo, v zadnjih tednih pa še pogosteje prihaja do uničevanja (prebarvanja) slovenskih poimenovanj na dvojezičnih tablah.
Sloveniji nekaj še manjka nekaj podpisov, čas pa se izteka
Po Lizbonski pobudi imajo evropski državljani možnost predlaganja zakonodaje. Evropska državljanska pobuda je instrument takšnega predloga. Da Evropska komisija nek predlog dejansko obravnava, morajo pobudniki v celotni EU zbrati vsaj milijon podpisov, hkrati pa mora vsaj sedem držav članic prekoračiti določen kvorum, da Evropska komisija njihovo pobudo obravnava. Kljub temu je postopek do spremembe zakonodaj nato še precej dolg. Doslej je bilo uspešnih šest državljanskih pobud.
Pobudniki so potreben en milijon podpisov že zbrali, šest držav od sedmih potrebnih je tudi že preseglo predpisan kvorum. Manjka torej le še sedma država z dovolj podpisi. Prav Slovenija je poleg Španije država, ki ji manjka najmanj podpisov, da doseže potrebno število.
Sloveniji manjka še 2.500 podpisov. Čas za zbiranje podpisov je še do 7. februarja, svoj podpis pobudi pa vsi polnoletni državljani članic EU lahko enostavno prispevate na tej povezavi.
Zadnje objave
Ni popuščanja: vlada, ki bo oddelala mandat
10. 6. 2026 ob 14:30
GZS ob začetku dela nove vlade pozvala k razvojnemu dogovoru
10. 6. 2026 ob 13:49
Ponoči huda ura v Halozah, močnejše nevihte napovedane tudi danes
10. 6. 2026 ob 11:35
Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (9. del): Cerkev stopi v past
10. 6. 2026 ob 9:00
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:00
Slovenska zunanja politika je po oceni Kajzerja na dobri poti
9. 6. 2026 ob 19:17
Ekskluzivno za naročnike
Ljudskofrontna koalicija – ne, hvala (9. del): Cerkev stopi v past
10. 6. 2026 ob 9:00
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUN
12
JUN
12
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
Kraševka
Peter, hvala za podano RAZISKAVO.
Vedno je dobro vedeti kdo smo in kje so naši bližnji "sorodniki".
APMMB2
Čas je, da v Sloveniji pričnemo razpravljati tudi o Nemški manjšini.
Zgodovina Slovencev je prepletena z Nemci.
Veliki del Avstrije, pa tudi Severne Italije so Slovenci poseljevali, vednar si izgubivali ozemlje. Pričeli so govoriti nemško in italijansko, nravi pa niso menjali. Če namreč boj temeljito pogledamo običaje Avstrijcev, ali pa Italijanov ob slovevnski meji, vidimo, da so pravzaprav ti prebivalci Slovenci, ki govorijo nemško ali italijansko.
Vprašati se moramo, zakaj so Slovenci opustili slovenščino in se potujčili?
Potujčevanje ni bilo nasilno, vsaj zgodovinski viri o tem ne poročajo. Šlo je za prirodno asimilacijo.
Kljub temu, pa je slovenska zgodovina polna sovraštva tako do Nemcev (Avstrijcev) kot Italijanov.
Res je, da so se napetosti začele pojavljati šele sredi 19. stoletja in dosegle vrhunec z okupacijo v 2. svetovni vojni. Od takrat je minilo že tričetrt stoletja in čas je, da se narodi med seboj pomirijo in si oprostijo.
Pomiritev bo največ koristi prinesla prav Slovencem. Namreč od vojne naprej sta Jugoslavija in seveda tudi republika Slovenija vzpodbujali sovražtvo, saj smo živeli v komunistični državi v kateri so komunisti prišli na oblast z nasiljem, ki ga niso izvajali le nad Slovebci, temveč tudi nad Italijani in Nemci. Z Nemci so posbno kruto obračunali saj so jih pobili in pregnali, tako da od sicer številčne manjšine ni ostalo skoraj nič.
Kljub temu pa je skorajda nemogoče izbrisati preteklost in sledi Nemcev v Sloveniji.Če bi prišlo do resnejše pomiritve, bi bili Avstrici presenečeni, saj bi se izkazalo, da se imajo prav Slovencem zahvaliti, da so Avstrijci in ne Nemci.
Vse nemške kraljevina in kneževine so se združile v Nemčijo, samo Avstrija ne. Zakaj? Zato, ker imajo Avstrijci slovenske korenine, ker so v bistvu nemško govoreči Slovenci.
Zakaj bi se potemtakem sovražili? Ali se Švicarji sovražijo, ko eni govorijo nemško, drugi francosko in terji italijansko?
Danes tudi ni več nobene nevarnosti, da bi Slovenci asimilirali.
Imamo svojo državo, imamo svoj jezik in bogato kulturo. Na leto tiskamo na tisoče knjig. Slovenščina je danes eden najbolj čislanih jezikov, s katerim lahko izražamo vse in ne potrebujemo pomoi drugih jezikov.
Nič hudega ne bi bilo, če bi priznali, da je bil Maribor nekoč nemško mesto in da bi Avstrici priznali, da je bil Gradec pretežno slovenski.
Seveda do takšnega spoznanja lahko pride samo z dialogom, s sodelovanjem.
Ali ni že čas, da nehamo s sovraštvom in pričenemo s prijeteljstvom.
Če se bomo pogovarjali, bo v danšnji stavrnosti to prej Angeščina, kot pa Slovenščina, ki bi ogrozila Avstrijce, ali Nemščina, ki bi ogrozila Slovence.
Obojim, Avstrijcem in Slovevcem pa bi koristilo, če bi se boje poznali in se učili nemščine in slovensščine. Ne s prisilo, ampak zato, da bi se bolje razumeli.
Kraševka
APMMB2 Zelo dober prikaz, da dejansko živijo Slovenci širom po Italiji in Avstriji. Nekoč sem se pogovarjala z znanim Slovencem, ki mi je dejal: "Ja, saj te gorenske narodne noše, so AVSTRIJSKE." Jaz pa sem ga vprašala: "Zakaj pa ne razmišljate, da so Avstrijske narodne noše Slovenske"? Potem pa je dejal, da v to smer res še ni razmišljal. Tudi z TRŽAČANIMI je tako, da avtohtoni prebivalec Trsta, tudi če ne govori več slovensko, je imel sigurno vsaj nono, nonota in pranonota Slovenca. Več takih poznaqm in smo v prijateljskih odnosih, ki čeprav govorijo samo ITALIJANSKO, se kljub temu čutijo Slovence. Posebno od kar smo samostojna država, se še bolj zavedajo svojih korenin in jim je žal, zakaj se niso ob "noni", dokler je še bila živa - UČILI SLOVENSKO.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.