Primer Iljaševci razkril vrzel med izvedbo cepljenja in državno evidenco

Iljaševski primer odpira vprašanja o zanesljivosti evidenc, odgovornosti veterinarjev in nadzoru nad porabo državnega cepiva. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je avgusta v Iljaševcih obravnavala pogin več glav goveda in slabo stanje preostalih živali. Ob tem se je odprlo tudi vprašanje, kako je v konkretnem primeru deloval veterinarski nadzor nad dobrobitjo živali.

UVHVVR je 27. avgusta sporočila, da je poseben nadzor izvedla zaradi ugotovljene nestrokovne izvedbe cepljenja govedi pri rejcu iz Iljaševcev. Po pojasnilih direktorja Veterinarie Murska Sobota za Dnevnik veterinarja živali nista cepila sama, temveč sta cepivo proti bolezni modrikastega jezika izročila rejcu. Kljub temu je bilo v uradni evidenci zabeleženo cepljenje osmih goved.

Takšni vpisi niso zgolj administrativna formalnost. Država na njih med drugim gradi nadzor nad izvedenim cepljenjem in porabo cepiva, podatki iz uradnih evidenc pa so bili uporabljeni tudi pri odločanju o državnem sofinanciranju cepljenja. Natančen obseg odgovornosti in morebitne posledice ugotovljenih nepravilnosti pristojni še ugotavljajo.

Zaradi petih poginulih živali širši nadzor

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je 14. avgusta sporočila, da na podlagi prejete prijave obravnava sum hudega zanemarjanja goveda na gospodarstvu v Iljaševcih. Na kraju so našli pet poginulih živali, tri preostale pa so bile po ugotovitvah inšpektorjev v zelo slabem rejskem in zdravstvenem stanju.

Eno od goved, ki je bilo v slabem zdravstvenem stanju, so morali evtanazirati, preostali dve živali pa so rejcu odvzeli in ju premestili v prehodni hlev. Forenzične preiskave na Veterinarski fakulteti še potekajo, zato natančen vzrok in čas pogina živali še nista dokončno ugotovljena. Ti podatki bodo pomembni tudi za nadaljnji postopek.

Inšpektorji so začeli preverjati tudi dokumentacijo o obveznem cepljenju proti bolezni modrikastega jezika. Pri tem se je pokazalo neskladje med načinom izvedbe cepljenja in podatki, zapisanimi v veterinarskih evidencah.

Primer je nato prerasel meje ene kmetije. UVHVVR je med 20. in 26. avgustom izvedla poseben nadzor na 511 gospodarstvih. Večina pregledov, 308, je bila opravljena na območju Murske Sobote, še 203 pa drugod po Sloveniji. Namen nadzora je bil preveriti, ali gre pri primeru iz Iljaševcev za osamljeno ravnanje ali za znak širših pomanjkljivosti pri izvajanju in evidentiranju cepljenja.

Cepivo je ostalo pri rejcu, cepljenje pa v evidenci

Postopek odpira predvsem vprašanje, kako je bilo cepljenje osmih goved izvedeno in evidentirano. Direktor Veterinarie Murska Sobota Aleksander Lazar je za Dnevnik pojasnil, da sta bila za cepljenje zadolžena dva njihova veterinarja. Na gospodarstvo naj bi prišla večkrat, vendar ju rejec ni spustil na dvorišče oziroma v hlev. Zahteval je, da mu cepivo izročita in da bo živali cepil sam.

Veterinarja sta mu nazadnje cepivo predala. Po Lazarjevih navedbah sta takšno odločitev sprejela tudi zato, ker sta rejca zaradi njegovega strokovnega ozadja ocenila kot zaupanja vrednega. Poučila naj bi ga o uporabi cepiva in pozneje preverila, ali je živali cepil. Rejec jima je to potrdil, zato sta podatke vnesla v elektronsko evidenco EPI.

Po podatkih, ki jih je objavil Dnevnik, sta v evidenci dva zapisnika o cepljenju vseh osmih goved: prvi z datumom 17. marec in drugi z 8. aprilom. Datuma časovno ustrezata letošnji shemi cepljenja goveda proti bolezni modrikastega jezika, ki predvideva dva odmerka v razmiku približno treh tednov.

Toda uradni program določa, da cepljenje opravi veterinar. UVHVVR je za 24ur potrdila tudi, da v dnevniku veterinarskih posegov, ki se hrani na gospodarstvu, ni bilo zapisa o tem cepljenju niti podpisa veterinarja. V elektronski evidenci pa je bilo cepljenje vseh osmih živali zabeleženo. UVHVVR je pri obeh preostalih živih živalih opravila tudi testiranje in v njuni krvi ugotovila protitelesa proti bolezni modrikastega jezika. Toda sama prisotnost protiteles ne pove, kdo je živali cepil. Prav tako serološka preiskava sama po sebi ne omogoča preprostega razlikovanja med protitelesi, ki so posledica cepljenja, in tistimi, ki so posledica naravne okužbe.

Prav to neskladje je postalo razlog za širši nadzor. Ne gre več samo za vprašanje, ali so živali cepivo dejansko prejele, temveč tudi, ali uradne evidence zanesljivo odražajo način, kako je bil veterinarski postopek izveden.

Nadzor 511 gospodarstev: nepravilnosti predvsem v dokumentaciji

Primer iz Iljaševcev je odprl vprašanje, ali gre za osamljen dogodek ali za širšo težavo pri izvajanju cepljenja. UVHVVR je zato med 20. in 26. avgustom pregledala 511 gospodarstev. Od tega jih je bilo 308 na območju Murske Sobote, 203 pa drugod po Sloveniji.

Uradni veterinarji so primerjali izvedbo cepljenja s podatki v elektronski evidenci in dnevniki veterinarskih posegov. Preverjali so tudi, ali so veterinarji cepljenje opravili tako in v takšnem obsegu, kot je bilo navedeno v uradnih evidencah.

Pri 54 gospodarstvih oziroma pri 11 odstotkih pregledov so ugotovili neskladnosti. Šlo je predvsem za manjkajoče vpise posameznih cepljenj, napačne datume, manjkajoče številke zapisnikov, razlike v številu cepljenih živali in nepopolno izpolnjene dnevnike. V dveh primerih je elektronska evidenca celo kazala, da živali niso bile cepljene, čeprav je bilo cepljenje pravilno zapisano v dnevniku veterinarskih posegov.

UVHVVR je po opravljenem nadzoru ocenila, da ugotovitve kažejo na visoko stopnjo skladnosti med uradnimi evidencami, veterinarsko dokumentacijo in izjavami rejcev ter da so bile ugotovljene nepravilnosti večinoma administrativne narave.

Nadzor tako ni pokazal, da bi bil primer iz Iljaševcev del širše prakse nepravilno izvedenega cepljenja. Lastniki so na vseh pregledanih gospodarstvih potrdili, da je cepljenje dejansko opravil veterinar, UVHVVR pa ni ugotovila drugih nepravilnosti, ki bi postavljale pod vprašaj samo izvedbo cepljenja.

Nadzor ni pokazal, da bi bil primer iz Iljaševcev del širše prakse nepravilno izvedenega cepljenja.

Pri rezultatih pa ne izvemo vsega: več kot 60 odstotkov vseh pregledanih gospodarstev je bilo na območju Murske Sobote, UVHVVR pa ni objavila, koliko od 54 ugotovljenih neskladnosti je bilo odkritih na tem območju in koliko drugod po Sloveniji. Iz rezultatov zato ni mogoče sklepati na statistično reprezentativno stanje vseh slovenskih gospodarstev.

Ob pregledih so preverjali tudi dobrobit živali. Pomanjkljivosti so ugotovili na 12 gospodarstvih oziroma pri dveh odstotkih pregledov, vendar hujših ali sistemskih kršitev niso zaznali.

Evidenca je bila tudi podlaga za državno pomoč

Uradne evidence niso namenjene le arhivu, ampak nadzoru nad izvedbo cepljenja in porabo cepiva. Letos so imele tudi neposredno vlogo pri državnem sofinanciranju cepljenja proti bolezni modrikastega jezika.

Odlok določa, da morajo biti živali za upravičenost do pomoči cepljene v skladu s programom obveznega cepljenja, podatki o cepljenju pa morajo biti vneseni v informacijski sistem EPI. Za ukrep je država namenila do 2,6 milijona evrov. Pomoč je znašala dva evra na posamezno izvedeno cepljenje in dodatnih 16 evrov na kmetijsko gospodarstvo za kritje fiksnih stroškov.

Rejcem zahtevkov ni bilo treba vlagati. Podatke za izvajanje finančne pomoči je zagotavljala UVHVVR in jih posredovala Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Agencija je nato na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, med njimi EPI, po uradni dolžnosti odločala o upravičenosti in višini pomoči, če so bili izpolnjeni tudi drugi pogoji iz odloka.

Prve odločbe o finančni pomoči je Agencija izdala 9. junija. Do 30. junija je bilo izdanih 27.160 pozitivnih odločb za izplačilo v skupni višini 2.214.310 evrov.

Odločbe so bile torej izdane še pred avgustovskim posebnim nadzorom, ki je začel preverjati skladnost vpisov z dejansko izvedbo cepljenja na gospodarstvih. Sistem državne pomoči je pri odločanju izhajal iz podatkov v uradnih evidencah, njihova skladnost z izvedbo na terenu pa je bila v primeru Iljaševcev predmet preverjanja šele pozneje.

Pri osmih govedih in dveh evidentiranih odmerkih bi šlo za 16 posameznih cepljenj. Po predpisani višini pomoči to pomeni 32 evrov za posamezna cepljenja, poleg 16-evrskega pavšala na gospodarstvo. Iz javno dostopnih podatkov pa ni razvidno, ali je konkretno gospodarstvo izpolnjevalo vse pogoje in ali je pomoč za ta cepljenja tudi dejansko prejelo.

Posamični znesek bi bil majhen. Podatek, ki ga veterinar vnese v EPI, Agencija uporablja tudi pri odločanju o upravičenosti in višini finančne pomoči iz javnih sredstev.

Ne gre zgolj za formalnost

Dosedanji nadzor ne kaže, da bi bilo nepravilno izvajanje cepljenja razširjena praksa. Pokazal pa je, da se pri veterinarskih postopkih lahko pojavijo neskladja med dnevniki, elektronskimi evidencami in drugo dokumentacijo.

UVHVVR je napovedala, da bo strokovno presojo ravnanja veterinarjev prepustila Veterinarski zbornici oziroma njeni strokovni komisiji, okoliščine pogina živali pa bodo morali razjasniti pristojni organi in strokovne preiskave.