Slovenci danes živimo bolje kot pred tremi desetletji

Po 30 letih samostojne države smo lahko prebirali tudi ankete in posušali politične izjave, da danes živimo slabše kot v času osamosvojitve ali pred tem v Jugoslaviji. A realno se je BDP povečal za štirikrat, za svoje plače si lahko privoščimo občutno več kot ob osamosvojitvi, padla je inflacija, se povečala zaposlenost, podaljšala življenjska doba, kažejo podatki Statističnega urada.


A nekaj je tudi manj optimističnih kazalcev ...

BDP se je od leta 1991 do danes povečal za štirikrat

Realno se je bruto domači proizvod od osamosvojitve povečal za 91,4 odstotka, nominalno pa za več kot 3000 odstotkov: z malo manj kot 1,5 milijarde evrov (leta 1991) na 46,3 milijarde evrov (leta 2020). BDP na prebivalca je v 1991 znašal 5131 evrov, v 2020 pa 22.014 evrov.

Inflacija se je v Jugoslaviji merila v tisočih odstotkov. Leta 1991 je bila skoraj 250-odstotna, pod 10 odstotkov je padla leta 1995. Lani smo imeli tudi drugo deflacijo v zgodovini države, ko je bil denar iz dneva v dan vreden več.

Smo pa danes Slovenci bistveno bolj zadolženi kot leta 1991. Od 2008 je zadolževanje od okoli 20 odstotkov BDP raslo, lani pa je javni dolg znašal že okoli 80 odstotkov BDP. Kljub temu smo bili v zadnji četrtini lanskega leta glede na zadolženost še vedno pod povprečjem evro območja, a nad povprečjem EU. Devet članic evroobmočja je bolj zadolženih od Slovenije, pri čemer vodi Grčija z javnim dolgom, ki je v zadnjem četrtletju leta 2020 znašal dobrih 205 odstotkov BDP države.

Kot v prispevku za Portal Plus piše Bine Kordež, bi bil razvoj Slovenije lahko nekoliko hitrejši, nerealno pa je bilo pričakovati, da bi lahko ujeli Avstrijo ali se ji bistveno bolj približali. Po njegovih besedah je "nesporno", da "je bila razdelitev ustvarjene dodane vrednosti med ljudi relativno korektna, brez pomembnejših odklonov in odstopanj". Kot piše, v svetu "najbrž ni države s tako enakomerno razdeljenim premoženjem". Kot dodaja, pa bi tudi pri državi "mogoče morali večkrat navesti podatke, da ima več premoženja kot dolgov, tako da zanamcem puščamo oboje".

Privoščimo si lahko mnogo več, in kljub mitu, da je imel v Jugoslaviji vsakdo službo, se je brezposelnost po osamosvojitvi še zmanjšala

Povprečna plača je, preračunano v evre, leta 1991 znašala 70 evrov bruto oziroma 43 evrov neto, medtem ko je lani znašala 1209 evrov neto oziroma 1856 evrov bruto.

Za primerjavo; ob osamosvojitvi smo za povprečno plačo lahko kupili 280 kg jabolk, danes jih lahko 790 kg. Leta 1991 smo za eno plačo lahko kupili pralni stroj, danes lahko za ta denar kupimo tri pralne stroje, kažejo podatki Statističnega urada.

Več ljudi ima barvni televizor, pomivalni stroj, manj pa na primer kolo in zamrzovalnik. Z razvojem pa imamo tudi tehnologijo, ki je močno olajšala življenje in delo, npr. mobilni telefon, računalnik, sušilni stroj, mikrovalovno pečico …

Med ljudmi je pogosto slišan mit, da so v Jugoslaviji vsi imeli službo. A takoj po osamosvojitvi se je brezposelnost še znižala na dobrih devet odstotkov, lani je znašala pet odstotkov.

Vse več zunajzakonskih skupnosti, manj porok, v družinah vse manj otrok. A več prebivalcev in daljša življenjska doba

Zmanjšalo se je število rojstev. V povprečju se je tako leta 1991 rodilo 10,8 otrok na 1000 prebivalcev, medtem ko se je lani rodilo 8,8 otrok na 1000 prebivalcev. Za več kot polovico se je od leta 1991 zmanjšala umrljivost dojenčkov (s 4,5 odstotka na 2,1 odstotka). Življenjska doba se je od leta 1991 do lani dvignila v povprečju za 6,6 let. Povprečna starost se je povečala za 7,5 leta. Vse bolj smo tudi izobraženi.

V Sloveniji se povečujeta število družin brez otrok in število enostarševskih družin, hkrati pa se zmanjšuje tudi število otrok v družinah. Od leta 1991 do 2018 sta se nekoliko povečala delež družin brez otrok (z 21 % na 26 %) in delež družin z enim otrokom (s 37 % na 41 %). Najbolj se je zmanjšal delež družin z dvema otrokoma (s 34 % na 27 %), manj pa je tudi družin z več kot dvema otrokoma.

Najhitreje se povečuje število zunajzakonskih skupnosti, medtem ko se število porok zmanjšuje. V letu 1991 je v Sloveniji sklenilo zakonsko zvezo 8173 parov, v letu 2019 pa 6672 parov. Povprečna starost ob poroki se je od osamosvojitve dvignila za osem let.

Kljub upadu rojstev pa se je zaradi priseljevanja povečalo število prebivalcev Slovenije. V začetku leta 2021 je bilo v Sloveniji skoraj 2.109.000 prebivalcev, kar je dobrih 110.000 prebivalcev več, kot jih je bilo pred tridesetimi leti oz. za eno mesto Maribor več ljudi kot pred tremi desetletji.