Slovenija presenetila z gospodarsko rastjo: BDP poskočil za 5 odstotkov, produktivnost med najhitrejšimi v EU

Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju letos zraslo za kar pet odstotkov, produktivnost na delovno uro pa se je povečala za 5,8 odstotka. Slovenija je bila po rasti produktivnosti prva v Evropski uniji, po rasti BDP pa druga. Toda za izjemnimi številkami se skriva bolj zapletena zgodba: del rasti je posledica nizke primerjalne osnove in močnega investicijskega cikla, del pa kaže na dejanske spremembe v slovenskem gospodarstvu.

Bruto domači proizvod je bil v drugem četrtletju 2026 realno za pet odstotkov večji kot v enakem obdobju lani. Produktivnost na zaposlenega se je povečala za 4,5 odstotka, produktivnost na opravljeno delovno uro pa za 5,8 odstotka.

Po podatkih Eurostata je bila Slovenija po rasti produktivnosti na delovno uro v drugem četrtletju celo na prvem mestu med državami EU. Povprečna rast v EU je bila namreč le 0,8 odstotka. Na drugem in tretjem mestu sta bili Danska s 3,5 odstotka in Latvija s 3,4 odstotka.

Pet odstotkov rasti, vendar s pomembno opombo

Pri razlagi petodstotne rasti je potrebna previdnost. Lani je bila namreč gospodarska rast v drugem četrtletju precej skromnejša, le 0,8-odstotna. Zaradi tako nizke primerjalne osnove je letošnji rezultat videti še izrazitejši.

To pa ne pomeni, da je petodstotna rast zgolj statistični privid. Slovensko gospodarstvo je v drugem četrtletju glede na prvo četrtletje, po izločitvi sezonskih in koledarskih vplivov, zraslo za 1,8 odstotka. Tudi ta podatek kaže na dejanski pospešek gospodarske aktivnosti.

Pomemben del rasti so bile investicije. Bruto investicije v osnovna sredstva so bile medletno višje za 13,2 odstotka. Naložbe v zgradbe in objekte so se povečale za 19 odstotkov, pri drugih zgradbah in objektih, kamor sodijo tudi infrastrukturni projekti, pa je bila rast skoraj 24-odstotna.

Dodana vrednost v gradbeništvu se je povečala za 15,9 odstotka.

Investicijski cikel je povezan z infrastrukturnimi projekti, črpanjem evropskih sredstev ter naložbami države in podjetij. Takšen zagon lahko pomembno vpliva na gospodarsko rast, vendar ni nujno, da bo v enakem obsegu trajal tudi v prihodnjih letih.

Izvoz raste, vendar uvoz še hitreje

Tudi zunanja trgovina prinaša pomemben opozorilni znak. Izvoz se je povečal za 6,4 odstotka, vendar je uvoz zrasel še hitreje, za 7,6 odstotka.

Zato zunanja trgovina ni dodatno okrepila gospodarske rasti, ampak jo je zmanjšala za približno pol odstotne točke. Rast je tako v pomembni meri temeljila na domačem povpraševanju in investicijah.

Slovenija evropski prvak v produktivnosti – vendar za zdaj

Posebno zanimiva je rast produktivnosti. Produktivnost na delovno uro se je povečala za 5,8 odstotka, kar je Slovenijo postavilo na prvo mesto v EU.

Vendar visoka rast produktivnosti ni nujno posledica tega, da bi vsak posamezni zaposleni nenadoma proizvedel bistveno več. Produktivnost je namreč povezana z razmerjem med ustvarjenim BDP in številom zaposlenih oziroma opravljenih delovnih ur.

Če gospodarstvo močno raste, število zaposlenih pa se skoraj ne spremeni, produktivnost matematično naraste.

Prav to se je zgodilo v Sloveniji. Število zaposlenih se je povečalo za vsega 0,3 odstotka oziroma približno 3.500 ljudi. To pomeni, da je večina rasti BDP nastala brez sorazmernega povečanja števila zaposlenih.

Gradbeništvo močno dviguje povprečje

Velik del izjemne rasti produktivnosti prihaja iz gradbeništva. Po podatkih, ki jih navajajo Finance, se je produktivnost v gradbeništvu v drugem četrtletju medletno povečala za več kot 16 odstotkov na zaposlenega in za več kot 18 odstotkov na delovno uro.

Janez Kušar, vodja sektorja za ekonomsko modeliranje na Umarju, ob tem opozarja, da produktivnost po posameznih panogah močno ciklično niha in zato takšnega podatka še ni mogoče razumeti kot trajno strukturno spremembo.

To je pomembno predvsem zato, ker je gradbeništvo trenutno deležno močnega investicijskega zagona. Več projektov pomeni večjo gospodarsko aktivnost, kar se odraža tudi v produktivnosti.

Industrija pa kaže nekaj bolj pomembnega

Če je pri gradbeništvu treba biti previden zaradi cikličnosti, so podatki iz predelovalne industrije bolj zanimivi z vidika dolgoročnih sprememb.

Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih se je povečala za 4,3 odstotka, medtem ko se je število zaposlenih zmanjšalo za 1,3 odstotka oziroma za nekaj manj kot tri tisoč ljudi.

To pomeni približno 5,7-odstotno povečanje dodane vrednosti na zaposlenega. Obseg proizvodnje v predelovalnih dejavnostih se je v prvi polovici leta povečal za 2,4 odstotka.

To je eden bolj oprijemljivih znakov, da se slovensko gospodarstvo prilagaja. Podjetja ustvarjajo več dodane vrednosti z manj zaposlenimi.

To je še posebej pomembno za Slovenijo, ki se že dalj časa sooča s pomanjkanjem delovne sile. Če podjetja ne morejo več pomembno povečevati števila zaposlenih, morajo rast iskati v tehnologiji, organizaciji dela in izdelkih z višjo dodano vrednostjo.

Investicijski proizvodi rastejo, potrošniški segment pa pada

Rast tudi znotraj industrije ni enakomerna. Proizvodnja investicijskih proizvodov se je v prvi polovici leta povečala za 7,2 odstotka, medtem ko je proizvodnja trajnih proizvodov za široko porabo upadla za 6,2 odstotka.

V srednje visokotehnološko zahtevnih dejavnostih se je proizvodnja povečala za 1,9 odstotka, v visokotehnološko zahtevnih dejavnostih pa za 2,5 odstotka. Elektronika in optika sta izstopali s skoraj 15-odstotno rastjo proizvodnje.

Podatki zato vsaj deloma kažejo premik proti dejavnostim in izdelkom z višjo dodano vrednostjo. Toda za dokončen sklep je še prezgodaj. Eno četrtletje oziroma nekaj mesecev namreč še ne more dokazati trajnega trenda.

Večja produktivnost ne pomeni nujno, da vsak zaposleni dela več

Pri razlagi produktivnosti je pomembna še ena podrobnost. Povprečna produktivnost se lahko poveča tudi zato, ker iz gospodarstva izginjajo manj produktivna delovna mesta, medtem ko produktivnejša podjetja povečujejo proizvodnjo.

Takšen proces je lahko pomemben del gospodarskega prestrukturiranja. Povprečje se izboljšuje, vendar to ne pomeni nujno, da se je produktivnost v vsakem podjetju povečala za enak delež.

Za Slovenijo je to lahko pomemben razvojni signal, saj pomanjkanje zaposlenih podjetja sili v iskanje drugih rešitev. Več avtomatizacije, digitalizacije, boljša organizacija dela in usmerjanje v izdelke z višjo dodano vrednostjo so med načini, kako gospodarstvo lahko raste tudi ob omejeni ponudbi delovne sile.

Produktivnost raste hitreje od stroškov dela

Zanimiv je tudi odnos med produktivnostjo in stroški dela.

Nominalna produktivnost na delovno uro je v drugem četrtletju medletno zrasla za 9,5 odstotka, nominalni strošek dela na opravljeno uro pa za sedem odstotkov.

Razlika znaša 2,5 odstotne točke. To nakazuje, da se lahko izboljšuje tudi položaj podjetij z vidika ustvarjene vrednosti glede na stroške dela. Vendar tudi pri tem Umar opozarja, da je za dokončne sklepe še premalo podatkov.

Hkrati Umar opozarja na tveganje pomanjkanja delovne sile, ki bi lahko v prihodnje povečalo pritisk na rast plač in stroškov dela.

Kaj lahko pričakujemo?

Petodstotna rast BDP je pomemben podatek, vendar tega ne gre razumeti kot novo slovensko gospodarsko normalnost.

K rezultatu pomembno prispevajo nizka primerjalna osnova, močan investicijski cikel in gradbeništvo. Po drugi strani pa podatki iz industrije kažejo, da se dogajajo tudi spremembe, ki jih ni mogoče preprosto odpisati kot statistični učinek.

Umar za leto 2026 napoveduje 3,5-odstotno realno rast produktivnosti. V naslednjih dveh letih naj bi se rast produktivnosti umirila na približno 2,4 odstotka.

Slovenija ni postala gospodarski tiger – vendar podatkov ne gre podcenjevati

Petodstotna rast BDP in skoraj šestodstotna rast produktivnosti na uro sta brez dvoma izjemna rezultata. Toda iz enega četrtletja še ni mogoče sklepati, da je Slovenija čez noč postala evropski gospodarski prvak.

Podatki pa hkrati kažejo nekaj drugega, kar je za prihodnost slovenskega gospodarstva morda še pomembnejše: slovensko gospodarstvo ustvarja več ob skoraj nespremenjenem številu zaposlenih. Predelovalne dejavnosti ustvarjajo več dodane vrednosti z manj zaposlenimi. Investicije rastejo, del proizvodnje se premika proti tehnološko zahtevnejšim segmentom.

To je lahko začetek pomembnega prilagajanja gospodarstva na razmere, v katerih delovne sile primanjkuje, stroški dela pa rastejo. Pravi preizkus zato ne bo drugo četrtletje 2026, temveč prihodnja leta. Če bo Slovenija tudi takrat ustvarjala več dodane vrednosti z manjšo oziroma podobno zaposlenostjo, bo mogoče govoriti o trajnejšem izboljšanju produktivnosti.

Gospodarski čudež še ni dokazan, vendar tudi zgolj statistična anomalija ni. Slovenija je dobila pomemben signal, da se gospodarstvo vendarle premika v smeri višje produktivnosti in večje dodane vrednosti.