Slovenija pridela le tretjino potrebne zelenjave, kmetje opozarjajo na prenizke odkupne cene

Slovenija je pri preskrbi s sadjem in zelenjavo še vedno močno odvisna od uvoza, domači pridelovalci pa se poleg neugodnih vremenskih razmer soočajo s težavami pri prodaji pridelkov po poštenih cenah. Na dogodku ob svetovnem dnevu hrane, ki ga je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), so zato opozorili na potrebo po večjih vlaganjih v kmetijsko infrastrukturo in tesnejšem sodelovanju med pridelovalci, živilsko industrijo in trgovci. Dan pred svetovnim dnevom hrane, 15. oktobra, smo obeležili mednarodni dan kmetic - KGZS in Zveza kmetic Slovenije sta ob tej priložnosti opozorili, da delo žensk na družinskih kmetijah pogosto ostaja neustrezno ovrednoteno.

Predsednik KGZS Jože Podgoršek je opozoril, da kljub prizadevanjem za večjo zastopanost domačih izdelkov na trgovskih policah zaznavajo nasproten trend. Po njegovih besedah hrana slovenskega porekla postopoma izgublja prostor v trgovinah, kmetje pa se še vedno soočajo z enim ključnih problemov – kako svoje pridelke prodati po ceni, ki jim omogoča ekonomsko vzdržno poslovanje. Za dolgoročno prehransko varnost po njegovem prepričanju ni dovolj zgolj povečanje kmetijske proizvodnje, temveč je treba zagotoviti delovanje celotne prehranske verige, od kmetij in predelovalne industrije do trgovcev in potrošnikov.

Največje možnosti za povečanje samooskrbe pri zelenjavi in sadju

Podatki Statističnega urada RS kažejo, da Slovenija sama pridela le 32 odstotkov zelenjave, ki jo porabi, pri krompirju je stopnja samooskrbe 34-odstotna, pri sadju pa zgolj 21-odstotna. Precej boljše so razmere pri mesu, kjer samooskrba dosega 85 odstotkov, in žitih s 74 odstotki. Prav rastlinska pridelava zato po Podgorškovem mnenju ponuja največ možnosti za izboljšanje prehranske varnosti. Vendar bi bilo treba za povečanje domače proizvodnje zagotoviti ustrezne pogoje, predvsem namakalne sisteme, zaščitne mreže proti toči, sisteme za zaščito pred pozebo in rastlinjake. Da so takšna vlaganja nujna, je po njegovih besedah ponovno pokazalo letošnje leto, ko so pridelovalcem precej težav povzročale sušne razmere. Brez ustrezne infrastrukture je namreč težko zagotavljati stabilno pridelavo in zanesljivo oskrbo trgovin.

S podobnimi težavami se sooča mariborski kmet Jože Horvat, ki zelenjavo prideluje na 20 hektarjih površin. Poudaril je, da bi sodobnejši namakalni sistemi in dodatni rastlinjaki omogočili podaljšanje pridelovalne sezone. Zelenjavo bi tako lahko začeli pridelovati prej spomladi in jo zagotavljali še v zimskih mesecih. Prednost slovenskih pridelkov Horvat vidi v krajših transportnih poteh in omejitvah pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Podgoršek je ob tem potrošnike pozval k izbiri lokalno pridelane hrane ter poudaril, da se v slovenski živinoreji po njegovih navedbah uporablja manj antibiotikov kot v večini držav, iz katerih Slovenija uvaža živila, pri rastlinski pridelavi pa manj zaščitnih sredstev in gnojil.

Spar povečal odkup slovenskega sadja in zelenjave

Medtem ko v KGZS opozarjajo na zmanjševanje prisotnosti domače hrane na trgovskih policah, v Sparu Slovenija predstavljajo drugačno sliko. Izvršni direktor komerciale Uroš Lozej je povedal, da so v prvih devetih mesecih letošnjega leta od slovenskih pridelovalcev odkupili 16.000 ton sadja in zelenjave, kar je 1100 ton več kot v enakem obdobju lani. Skliceval se je na analizo varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano, po kateri naj bi imel Spar med trgovci največji delež ponudbe hrane slovenskega porekla. Na področju sadja in zelenjave podjetje sodeluje z 80 slovenskimi dobavitelji, sklenjenih pa ima 24 dolgoročnih pogodb. Skupno ima Spar približno 500 dobaviteljev. Po Lozejevih navedbah sodelujejo z večino slovenskih zadrug, pridelovalcem pa omogočajo tudi neposredno dobavo brez posredovanja zadrug. Prav dolgoročnejše pogodbeno sodelovanje je po njegovi oceni eden od načinov, kako bi lahko povečali količine slovenskih pridelkov v trgovinah in pridelovalcem zagotovili predvidljivejši odkup.

Kmetom prenizke, kupcem previsoke cene

Razprava se je dotaknila vprašanja odkupnih cen, zaradi katerih so predstavniki kmetov v zadnjem času izražali nezadovoljstvo. Lozej je priznal, da imajo pridelovalci in potrošniki pri cenah praviloma nasprotne interese. Medtem ko si prvi želijo višjih odkupnih cen, drugi pričakujejo čim nižje cene na trgovskih policah. Trgovci morajo po njegovih besedah iskati ravnotežje med obema stranema, zato se z dobavitelji pogajajo o cenah, ki bi bile sprejemljive za pridelovalce, trgovino in končne kupce. Na vprašanje, zakaj so razlike med odkupnimi in maloprodajnimi cenami nekaterih živil, denimo mleka, tako velike, pa je Lozej izpostavil močno konkurenco med slovenskimi trgovci. Po njegovi oceni je slovenski trgovski trg med najbolj konkurenčnimi v Evropi, saj na njem deluje osem večjih trgovcev, ki morajo svoje cene nenehno prilagajati konkurenci. Glede trgovskih marž in dobičkonosnosti je ob tem napotil na podatke iz letnih poročil podjetij.

Kmetice opozarjajo na neplačano delo in nizke pokojnine

Dan pred svetovnim dnevom hrane, 15. oktobra, smo obeležili mednarodni dan kmetic. KGZS in Zveza kmetic Slovenije sta ob tej priložnosti opozorili, da delo žensk na družinskih kmetijah pogosto ostaja neustrezno ovrednoteno, številne kmetice pa nimajo urejenega lastnega pokojninskega zavarovanja oziroma se soočajo z nizkimi pokojninami. Predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je poudarila, da delavnik kmetic pogosto presega osem ur, njihovo delo pa bi moralo biti ustrezno plačano. »Ne želimo socialne pomoči, temveč pravice, ki bi si jih zagotovile s svojim delom,« je opozorila. Kmetice zato zahtevajo ustrezno socialno varnost, finančno neodvisnost in priznanje svojega prispevka k delovanju kmetij. Letošnje obeleževanje ima še poseben pomen, saj so Združeni narodi leto 2026 razglasili za mednarodno leto kmetic, namenjeno večji prepoznavnosti njihovega dela in izboljšanju njihovega položaja.