Cene na kmetijah padajo, na policah pa je hrana vse dražja

7. 10. 2026 ob 14:55
0 komentarjev

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Kmet ni razlog za podražitve hrane - takšno je bilo glavno sporočilo novinarske konference, ki sta jo pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Sindikat kmetov Slovenije (SKS). Opozorili so, da se kljub zahtevni sezoni in višjim stroškom pridelave cene številnih kmetijskih proizvodov pri pridelovalcih znižujejo - česar pa potrošniki na trgovskih policah ne občutimo, prej nasprotno.

Predsednik KGZS Jože Podgoršek je poudaril, da kmet ni kriv za kakršne koli podražitve hrane. Spomnil je na razne medijske objave, ki so kazale na to, da naj bi se hrana jeseni na trgovskih policah podražila zaradi suše, zaradi manjšega domačeha pridelka, zaradi podražitve gnojil in goriva. A je vse te razloge zavrnil - cene na kmetijah padajo in ta trend se ne ustavlja. Kmetje imajo težko situacijo, še tisto kar pridelajo, je na koncu težko prodati. Pojasnil je, da je cena mleka padla za 25 odstotkov, padajo cene prašičjega mesa, govedi, krompirja in sadja.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) in tržnih poročilih Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) se cene številnih kmetijskih proizvodov pri pridelovalcih znižujejo. V primerjavi z letom prej se je cena mleka znižala za skoraj 25 odstotkov, krompirja za 6,2 odstotka, sadja za 7,9 odstotka, prašičev za 14,2 odstotka, goveda pa za 8,4 odstotka.

Trenutna situacija kmetijstva najhujša v zgodovini Slovenije

Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Ivan Brodnjak je dejal, da je trenutna situacija kmetijstva najhujša v zgodovini Slovenije. Toča, suša, povišani stroški goriva, gnojil, surovin in pridelave, dražja proizvodnja. Istočasno pa cena proizvodov pada. Kot je povedal, so kmetje obupani, sprašujejo kaj jim je storiti. Mnogi razmišljajo, da bi ukinili proizvodnjo. »Lansko leto je bila povprečna cena kilograma kruha 3,84 evra, kmet pa od tega dobi, ne boste verjeli, okoli 20 centov. 80 odstotkov je v tem kruhu moke oziroma pšenice – in če bi kmet dobil 30 centov, bi bili že zadovoljni,« je Brodnjak primer ponazoril s štruco kruha in opozoril na označevanje porekla. Zaradi vse težjih razmer se mladi vse pogosteje odločajo za odhod s kmetij, nekateri kmetje pa so zaradi pomanjkanja sredstev prisiljeni prodajati tudi plemensko živino.

Sredi junija 2026 je bila odkupna cena pšenice pri pridelovalcu okoli 223 evrov za tono oziroma 0,22 evra za kilogram. Kmet torej za kilogram pšenice prejme približno 22 centov. To pomeni, da je bil kilogram kruha približno 17-krat dražji od kilograma pšenice. Pri tem razlike seveda ni mogoče razumeti kot maržo, saj so med pridelavo pšenice in prodajo kruha še stroški mletja, proizvodnje, energije, dela, embalaže, transporta, trgovine in DDV.

Odkupne cene mesa v treh mesecih padle za okoli 40 odstotkov

Andrej Hribar s kmetije Žabje z Brda pri Domžalah na družinski kmetiji dela sam. Kmetija predstavlja zaposlitev za celo družino, a daje dohodek samo za enega. Letos na dopust niso šli, enako velja za investicije. Maja so prodali dve kravi in dobili nekaj manj kot 5.000 evrov - kar pomeni ca. 5, 55 evra na kilo mesa. Avgusta so nato prodali tri večje krave, izkupička pa je bilo za 1.600 evrov manj - za kilo mesa so torej dobili le še 3, 50 evra. Hribar bi pričakoval, da bi bile posledično cene nižje tudi na trgovskih policah.

Hribar je izpostavil, da že desetletja prodajamo slovenske proizvode za nižje cene kot vse naše sosednje države. Težko je razumeti, da kmet iz druge države proda kravo dražje kot naš kmet, v trgovini pa je uvoženo meso nato cenejše kot domače. »Če je nemški kmet meso prodal 30 odstotkov dražje kot jaz, me zanima, zakaj pride na naše trgovske police uvoženo meso za nižjo ceno kot slovensko,« je dejal in dodal, da je naše meso prav gotovo bolj ekološko od tujega.

Opozoril je tudi na pomanjkanje krme in se hkrati vprašal, ali bodo otroci sploh še želeli delati na kmetiji - se jim bo splačalo? Sam je sicer optimist, verjame, da bo njihova kmetija, ki šteje 80 glav govedi, preživela. »Moji predniki so preživeli pod cesarji, kralji in diktatorji. Da pa v demokraciji ne bi mogli preživeti, bi bilo pa tudi malo čudno,« je pripomnnil.

Podatki o odkupnih cenah kažejo, da se cene številnih kmetijskih proizvodov pri pridelovalcih znižujejo. To pomeni, da kmet ni razlog za podražitve hrane. KGZS in Sindikat kmetov Slovenije zato pozivata, da se pri razpravah o cenah hrane ne išče odgovornosti pri kmetu, temveč se pregleda celotna prehranska veriga in način oblikovanja končne cene hrane. Čeprav se cene že nekaj časa spremljajo, še ni znano, kje v verigi se hrana podraži. »Glede na cene se hrana jeseni ne bi smela podražiti. Kaj se bo s cenami dogajalo, pa je vprašanje za deležnike po verigi navzgor - za predelovalni in trgovski sektor,« je dejal Brodnjak.