Na vlakih tudi letos med in jabolka

Med 16. in 19. novembrom bodo potniki na slovenskih vlakih v okviru akcije »Lokalna hrana na vlakih« prejeli slovenska jabolka in med. Predstavniki čebelarjev, kmetov in kmetijskih svetovalcev bodo v štirih dneh z vlaki potovali po Sloveniji ter potnike seznanjali s pomenom lokalno pridelane hrane, prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva in ohranjanja slovenskega podeželja.

Akcijo, ki bo letos potekala drugo leto zapored, so na današnji novinarski konferenci v Železniškem muzeju predstavili predstavniki Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), Čebelarske zveze Slovenije (ČZS), Zveze slovenske podeželske mladine (ZSPM) in Slovenskih železnic (SŽ). Z njo želijo povečati prepoznavnost slovenske hrane in opozoriti na pomen domačih pridelovalcev, ki poleg zagotavljanja hrane skrbijo tudi za ohranjanje kulturne krajine in življenja na podeželju.

Slovenska hrana pomeni tudi živo in urejeno podeželje

Predsednik KGZS Jože Podgoršek je poudaril, da akcija povezuje promocijo domače hrane s trajnostno mobilnostjo, hkrati pa potrošnike spodbuja k razmisleku o tem, kaj s svojo izbiro hrane podpirajo. »Računamo na to, da bomo slovenske potrošnike prek jabolka, ki ga bodo prejeli na vlaku, spomnili na pomen izbire slovenske hrane. Ne le zaradi kakovosti in zdravja, temveč tudi zato, da ohranimo lepo, obdelano in živo slovensko krajino,« je poudaril. Spomnil je, da v Sloveniji deluje več kot 50.000 kmetijskih gospodarstev, katerih vloga presega samo pridelavo hrane. S svojim delovanjem namreč pomembno prispevajo tudi k ohranjanju poseljenosti podeželja, obdelovanju zemljišč in vzdrževanju kulturne krajine.

Ker so slovenske kmetije večinoma majhne, je za njihovo ekonomsko vzdržnost pomembno tudi opravljanje dopolnilnih dejavnosti. V Sloveniji je registriranih 133 različnih vrst dopolnilnih dejavnosti, s katerimi se ukvarja več kot 5.000 kmetij. Te imajo skupaj registriranih približno 23.300 dopolnilnih dejavnosti. Mednje sodijo strojne storitve, predelava hrane, čebelarstvo, turizem na kmetijah in številne druge dejavnosti. Kmečkim družinam omogočajo dodatne vire prihodkov, prispevajo k ohranjanju delovnih mest na podeželju in širijo gastronomsko ponudbo posameznih slovenskih regij.

»Trajnost pomeni tudi to, da lahko ljudje, ki ustvarjajo in vzdržujejo kulturno krajino, od svojega dela ekonomsko vzdržno živijo ter ostanejo del živega podeželja,« je dejal Podgoršek. Ob tem je opozoril tudi na širši pomen odločitev potrošnikov. »Ko kupujemo slovensko hrano, ne podpiramo le domačih pridelovalcev, temveč tudi prehransko varnost države, razvoj podeželja in ohranjanje slovenske krajine za prihodnje generacije,« je dodal. V okviru Tedna slovenske hrane in akcije »Lokalna hrana na vlakih« bodo kmetijski svetovalci, kmetje in mladi s podeželja potnikom razdelili več kot 600 kilogramov slovenskih jabolk.

Od medenega zajtrka do slovenske hrane na slovenskih mizah

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je bil med glavnimi pobudniki promocijskih aktivnosti za spodbujanje uživanja domače hrane, je spomnil na razvoj tradicionalnega slovenskega zajtrka. Projekt, ki se je pred skoraj dvajsetimi leti začel z medenim zajtrkom v vrtcih, je po njegovih besedah postopoma prerasel prvotni namen in postal pomemben del ozaveščanja o lokalni hrani, slovenskem kmetijstvu, čebelarstvu in prehranski varnosti. »Tradicionalni slovenski zajtrk je danes veliko več kot zajtrk. Če smo z enim zajtrkom uspeli otrokom približati čebele, spoštovanje do hrane in vrednost domačega, smo naredili nekaj zares velikega,« je poudaril. Po njegovem mnenju bi bilo treba dosedanje aktivnosti nadgraditi s konkretnejšimi ukrepi države, zlasti pri zagotavljanju doma pridelane hrane v javnih ustanovah. Pri tem je izpostavil leto 2027 kot rok, do katerega bi lahko naredili pomemben korak. »Od države pričakujemo, da bo že leta 2027 v vseh javnih ustanovah, vsaj v času Tedna slovenske hrane, na jedilnikih zagotovljena slovenska hrana. Ne kot priporočilo, ampak kot jasna zaveza,« je poudaril.

Noč je prepričan, da bi morale javne ustanove prevzeti vidnejšo vlogo pri spodbujanju uporabe slovenskih živil. S takšno usmeritvijo bi neposredno podprle domače pridelovalce, prispevale k ohranjanju podeželja in izboljšale prehransko varnost države. »Slovenska hrana mora dobiti svoje mesto na slovenskih mizah. Slovenija, bodi pogumna! Od medenega zajtrka do slovenske hrane na slovenskih mizah. To je pot, ki jo moramo ne le nadaljevati, ampak nadgraditi. Ne iščimo izgovorov in ne skrivajmo se za ovirami. Javne ustanove morajo postati zgled. Slovenska hrana mora dobiti svoje mesto na slovenskih mizah!« je pozval.

Potrošnik ima pravico vedeti, kaj kupuje

Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Ajda Podlesnik je opozorila, da prihodnost slovenskega kmetijstva ni odvisna zgolj od prizadevanj kmetov in kmetic, temveč tudi od vsakodnevnih nakupnih odločitev potrošnikov. Za mlade, ki želijo ostati na podeželju in nadaljevati kmetijsko dejavnost, je po njenih besedah ključno okolje, v katerem bodo videli možnosti za dolgoročno življenje in delo. Pomemben del takšnega okolja predstavljata večja prepoznavnost lokalno pridelane hrane in odnos potrošnikov do njenega porekla. Posebej je opozorila na pomen preglednega in verodostojnega označevanja živil. »Potrošnik ima pravico vedeti, kaj kupuje. Jasna in verodostojna označba slovenskega porekla ni le podatek na embalaži, temveč zagotovilo transparentnosti in poštenega odnosa do kupca,« je poudarila.

Podlesnikova je izpostavila tudi vlogo žensk na slovenskih kmetijah. Ob mednarodnem letu kmetic je spomnila na njihov prispevek k razvoju kmetijskih gospodarstev, ohranjanju tradicije in povezovanju lokalnih skupnosti. Njihovo delo je pomembno tako za delovanje posameznih kmetij kot za širši razvoj podeželja. Prihodnji teden bodo zato skupaj z drugimi sodelujočimi skušali sporočilo o pomenu domače hrane približati tudi potnikom na vlakih. »Naslednji teden bo slovenska hrana simbolično potovala z vlakom, naš cilj pa je veliko širši, da najde pot do naših vsakodnevnih odločitev in na naše mize,« je sklenila Podlesnikova.

Skupne zelene vrednote povezujejo železnice in pridelovalce hrane

Vodja Službe za prodajo in marketing pri SŽ-Potniški promet Jasna Cerar Hribar je poudarila, da sodelovanje s slovenskimi kmeti in čebelarji temelji tudi na skupnih prizadevanjih za trajnostni razvoj in varovanje okolja. »S slovenskimi kmeti, pridelovalci in čebelarji nas povezujejo skupne zelene vrednote, predvsem skrb za naravo in slovensko podeželje. Verjamemo, da šteje vsako, tudi najmanjše dejanje, kot je izbira vlaka za vsakodnevne poti v službo, šolo ali po opravkih,« je povedala. Po njenih besedah je bila akcija »Lokalna hrana na vlakih« že ob lanski izvedbi med potniki zelo dobro sprejeta, zato so se odločili sodelovanje nadaljevati tudi letos. Ob tem je predstavila tudi podatke o številu potnikov. Vlaki Slovenskih železnic so lani prepeljali skoraj 21 milijonov potnikov, letos pa pričakujejo, da bo njihovo število še večje.

»Veseli nas, da se pomena okolju prijaznejše mobilnosti zaveda vse več Slovencev. Skupaj s potniki soustvarjamo bolj zeleno prihodnost, zato si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da bo vlak privlačna in trajnostna izbira za vsakodnevne poti,« je dejala. Kot je še pojasnila, akcija simbolično združuje dve odločitvi, ki lahko prispevata k trajnostnemu razvoju: nakup lokalno pridelane hrane in uporabo javnega železniškega prevoza. Obe prispevata k zmanjševanju okoljskih obremenitev, hkrati pa podpirata lokalno gospodarstvo in ohranjanje podeželja.

Na prvi dan tedna slovenske hrane tudi minister za kmetijstvo

Akcija se bo začela v ponedeljek, 16. novembra, ko bodo med in jabolka delili potnikom na vlaku iz Kamnika proti Ljubljani. Vlak bo iz Kamnika odpeljal ob 8.04, v Ljubljano pa bo predvidoma prispel ob 8.42. Potnikom se bodo pridružili predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Ajda Podlesnik, direktor SŽ-Potniški promet Miha Butara in minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj.