Slovenska saga sekcijskega merjenja: 33 mesecev obljub, birokracije in sistemskih hib

Po še enem zamujenem roku Dars in Policija odgovornost prelagata drug na drugega, medtem ko sekcijski nadzor v Italiji, Avstriji in na Nizozemskem po razpoložljivih podatkih občutno znižuje hitrosti, slovenski sistem pa ob poteku del na cesti po navedbah Darsa ne bo meril.

Pogodba z izvajalcem, družbo Intermatic, vredna dobrih 529.000 evrov z davkom na dodano vrednost (DDV), je predvidevala, da bo sistem sekcijskega merjenja hitrosti na slovenskih avtocestah zaživel do konca marca 2026, zdaj pa je od objave javnega naročila decembra 2023 minilo že 33 mesecev, merilniki pa še vedno ne merijo. Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) je zagon sprva napovedovala za prvo tretjino letošnjega leta, nato za konec julija, nazadnje za september, ko je potekel tudi ta rok, krivdo za najnovejši zastoj pa pripisuje Policiji.

Dars krivdo za zamujeni septembrski rok pripisuje policiji, ta pa obljublja le uporabo v kratkem

Dars je 21. avgusta sporočil, da je svoje aktivnosti zaključil, in napovedal, da bo sekcijsko merjenje zaživelo v septembru. Ko je ta mesec minil, je pojasnil, da poteka še zaključna integracija merilnih naprav v informacijski sistem Policije. Sistem bo Dars od Intermatica prevzel šele takrat, ko bo integracija končana, nato pa ga bo predal v upravljanje Policiji.

Že začetek septembra je poudaril tudi, da je pogoj za prevzem sistema delovanje vseh štirih odsekov, da mora izvajalec opraviti šolanje, Policija pa preveriti delovanje sistema in samodejne obdelave podatkov.

»O zaključku integracije nas bo policija obvestila.« Dars, pojasnilo za medije, 30. september 2026

Policija je medtem sporočila, da bo merilnike operativno začela uporabljati v kratkem, in obljubila, da bo javnost obvestila, preden se začne uradno merjenje. Mirs je ob prvih treh odsekih zapisal, da se lahko rezultati meritev na teh odsekih odslej uporabljajo za postopke zaradi prekoračitve hitrosti, kar pomeni, da je z meroslovnega vidika pot za uradne meritve odprta.

Kako deluje sekcijsko merjenje 

Za razliko od klasičnih stacionarnih radarjev, ki izmerijo zgolj trenutno hitrost vozila na eni točki, sekcijsko merjenje izračunava povprečno hitrost na celotnem merilnem odseku. Digitalne nadzorne kamere ob vstopu na odsek odčitajo registrsko tablico vozila in zabeležijo čas, enak postopek se ponovi na izstopni točki, sistem nato iz znane dolžine odseka in pretečenega časa izračuna povprečno hitrost.

Sunkovito zaviranje tik pred izstopno kamero zato ne zniža povprečja, če je voznik prej vozil prehitro, saj se ocenjuje celoten odsek, Dars pa poudarja, da namen sistema ni prvenstveno kaznovanje, temveč umirjanje hitrosti in večja prometna varnost.

Dars poudarja, da namen sistema ni prvenstveno kaznovanje, temveč umirjanje hitrosti in večja prometna varnost.

Merilni odseki so predvideni na štirih lokacijah slovenskega avtocestnega križa:

Ka te znali ge de sekcijsko merjenje hitrosti. Baje bi naj začnoli do konca julija. pic.twitter.com/F87AAt4Cny

— prekmurka (@prekmurka12) May 22, 2026

Od decembra 2023 do danes: zavrnjen certifikat, osem pozivov k dopolnitvi, zamujeni pogodbeni rok in nov zastoj pri vlogi za overitev

Časovnica razkriva, da se je projekt zataknil predvsem pri odobritvi tipa merila, torej pri vprašanju, ali belgijski merilnik iCar5 proizvajalca MacQ sploh smemo uporabljati za uradne meritve v Sloveniji, nato pa še pri overitvah na terenu.

Pogodbena kazen za izvajalca 

Dars je že 4. septembra pojasnil, da sekcijsko merjenje ne bo delovalo med deli na posameznih odsekih in da se ne bo prilagajalo dinamičnim hitrostnim omejitvam, ki jih prometni portali nad cestiščem spreminjajo glede na razmere. To pomeni, da sistem ne bo aktiven prav tam in takrat, ko veljajo zožitve in spremenjene omejitve, kako bo nadzor v teh primerih nadomeščen, pa Dars in Policija zaenkrat nista pojasnila.

Sekcijsko merjenje ob delih na cesti ne bo aktivno prav takrat, ko so tveganja največja.

Po pogodbi lahko Dars izvajalcu za vsak dan zamude zaračuna 1.059 evrov pogodbene kazni, do največ 10 odstotkov vrednosti pogodbe, kar znaša približno 53.000 evrov in bi se ob polni dnevni kazni izčrpalo že po petdesetih dneh zamude. Pogodbeni rok je potekel konec marca 2026, ker pa se je velik del zamude zgodil pri odobritvi tipa merila in v postopkih državnih organov, ni jasno, kako bi Dars odgovornost razdelil med izvajalca, proizvajalca in postopke. Podatkov o tem, ali bo kazen uveljavil, v času pisanja nismo našli.

Še dobro, da se uvaja sekcijsko merjenje počasnosti. pic.twitter.com/4GqKcylrAz

— Petra Juvančič (@petra_j_) September 6, 2026

Kakšne globe grozijo voznikom

Ko Mirs overi merilnik in policija sistem prevzame, bo podatke o povprečni hitrosti obravnavala kot dokaz prekoračitve, postopek pa bo vodila po zakonu o pravilih cestnega prometa (ZPrCP). Dars glob ne izreka, vozniki pa jih zaenkrat ne dobivajo, ker sistem ni v redni uporabi policije. Po navedbah portala Svet24 policija globo izda na podlagi izračunane povprečne hitrosti, na avtocestah pa veljajo naslednje globe.

Nasveti za voznike: kako s tempomatom do mirne vožnje brez tveganja za prekršek:

1. Spremljajte hitrostne omejitve. Ob vstopu na merilni odsek preverite postavljeno prometno signalizacijo, saj ob splošni omejitvi 130 km/h na zahtevnejših odsekih, na primer v trojanskih predorih, veljajo lahko nižje omejitve.

2. Uporabite tempomat ali omejevalnik hitrosti. Nastavite ga na veljavno omejitev, saj tempomat vzdržuje stalno hitrost, preprečuje nenamerno pospeševanje in zmanjšuje utrujenost na daljših razdaljah.

3. Pravočasno prilagodite nastavitev. Če se omejitev na poti spremeni, spremenite tudi nastavitev tempomata, saj ta vseh prometnih znakov ne prepoznava samodejno, razen pri naprednejših asistenčnih sistemih.

4. Ohranjajte varnostno razdaljo. Enakomerna vožnja in ustrezna razdalja preprečujeta tako imenovane fantomske zastoje, ki nastanejo zaradi nenadnih zaviranj in nasilnih menjav pasov.

5. Ne zavirajte sunkovito pred izstopom. Zaviranje pred izstopno kamero ali tvegano menjavanje pasov ogroža varnost, na že izračunano povprečje pa bistveno ne vpliva.

Ključni nasvet: namen sekcijskega merjenja ni množično kaznovanje, temveč umirjanje prometa in večja varnost, zato z uporabo tempomata na predpisani hitrosti vozite mirneje, varčneje in brez tveganja za prekršek.

Izkušnje Italije, Avstrije in Nizozemske

Italijanski sistem Tutor, ki ga upravlja družba Autostrade per l'Italia, deluje na več kot 2.500 kilometrih voznih pasov, medtem ko skupna dolžina vozišč, ki jih družba upravlja, presega 1.800 kilometrov. Upravljavec navaja, da je sistem povprečno hitrost znižal za 15 odstotkov, najvišje hitrosti za 25 odstotkov, umrljivost na opremljenih odsekih pa je po prvih dvanajstih mesecih delovanja upadla za 56 odstotkov, na celotnem omrežju pa za okoli 81,5 odstotka. Kršitve potrdi prometna policija, postopek do kršitelja pa poteka samodejno prek državnih registrov vozil, podatki o vozilih, ki hitrost spoštujejo, pa se takoj izbrišejo.

V Avstriji je upravljavec avtocest ASFINAG (Autobahnen- und Schnellstraßen-Finanzierungs-Aktiengesellschaft) prvi sistem sekcijskega nadzora vzpostavil leta 2003 v tunelu Kaisermühlen na dunajski avtocesti A22, kjer so se nesreče v prvem letu prepolovile, od takrat pa ni bilo smrtnih žrtev. Po podatkih iz leta 2023 imajo na avtocestah šest stalnih sistemov in okoli dvajset mobilnih enot, ki jih uporabljajo predvsem na gradbiščih, avstrijski kuratorij za prometno varnost (KFV) pa ocenjuje, da bi brez teh sistemov v državi vsako leto umrlo skoraj petindvajset ljudi več.

Na Nizozemskem je javno tožilstvo sporočilo, da je po vklopu sekcijskega nadzora 20. januarja 2026 na odseku avtoceste A7 med Hoornom in Purmerendom število prehitrih voznikov na dan v dveh tednih upadlo z okoli 4.000 na okoli 400, pred tem pa je hitrost prekoračil približno vsak šesti voznik.

Primerjava sekcijskega merjenja hitrosti v izbranih državah in v Sloveniji