Vodja Salvadorja Bukele poskuša ukrotiti tolpe Haitija
Salvadorski predsednik Nayib Bukele je za mnoge kontroverzna osebnost, vendar bi brez njegovih odločnih ukrepov proti smrtonosnim kriminalcem v lastni državi Salvador še vedno veljal za eno najnevarnejših držav na svetu. Predsednik, ki se je odločil, da kompromisov z zločinci ne more biti, je enako odločno posredoval na Haitiju, potem ko so haitijske gangsterske tolpe ugrabile štiri salvadorske vojake.
Ugrabitev vojakov na Haitiju
Štirje salvadorski vojaki so bili ugrabljeni 18. oktobra, ko so oklepno vozilo v glavnem mestu Haitija Port-au-Princu napadle gangsterske tolpe. Šlo je za napad s strelnim orožjem v okrožju Santo, ki je skupnost v predelu Croix-des-Bouquets, predvsem poznano po izjemni aktivnosti lokalnih gangsterjev, tolp in celo kartelov. Ugrabljeni vojaki so inženirji aeronavtike v sklopu mednarodne misije Sil za obvladovanje tolp Združenih narodov oziroma v originalu Gang Suppresion Force (GSF). Ta misija ima približno 5.500 vojakov, namenjena pa je varovanju infrastrukture, podpori humanitarnim aktivnostim in nevtralizaciji tolp.
Na GSF sicer leti več kritik zaradi neučinkovitosti, saj naj bi misija za cilj imela zavzeti ozemlja, ki ga imajo pod nadzorom tolpe, v tem delu pa niso najuspešnejši. Haiti je država v popolnem kaosu, zato je verjetno omejen mandat GSF neučinkovit pri zajezitvi nasilja in moči tolp. Dokler policija na Haitiju ne bo zmožna nadzorovati reda in miru, sodni in zaporni sistem pa učinkovito kaznovati zločincev ter jih odstraniti iz družbe, se bo naraščanje nasilja le še nadaljevalo. Če nedelovanje institucij združimo še z revščino in leti politične nestabilnosti, potem normalizacije razmer še ni na vidiku.
Dokler policija na Haitiju ne bo zmožna nadzorovati reda in miru, sodni in zaporni sistem pa učinkovito kaznovati zločincev ter jih odstraniti iz družbe, se bo naraščanje nasilja le še nadaljevalo.
Napad na vojake
Salvadorski vojaki so v supermarketu nakupovali hrano, ko so začeli člani tolp ob njihovem odhodu z eksplozivi obstreljevati oklepno vozilo. Vojaki so se umaknili iz avtomobila, kar so potrdile priče, potem pa se je za njimi izgubila vsaka sled. Sprva je GSF 20. oktobra takoj poslala ekipo za reševanje, toda brez uspeha, kajti ekipo so napadle tolpe. GSF jih je pozvala, naj vrnejo vojake, vendar odziva ni bilo, prav tako je bilo ob spopadu s tolpami nekaj mrtvih in ranjenih članov tolp.
Salvadorski predsednik Nayib Bukele je 21. oktobra tolpe pozval, naj izpustijo salvadorske vojake, sicer bodo zanje nastale relativno hude posledice. V nagovoru jim je sporočil, da ne gre za bojno skupino, ampak aeronavtične inženirje, ki so na Haitiju delovali predvsem za zagotavljanje primerne zdravstvene oskrbe v okviru mednarodne misije ZN. Sporočil je še, da če bodo vrnili ugrabljene vojake, se bo vse vrnilo v prejšnje stanje. Haitijska vlada je takoj odgovorila in tolpe poskušala prepričati, da bi vojake vrnili, toda zaman.
Haitijske tolpe
Haitiju vladajo gangsterske tolpe in kriminal, država pa je v absolutnem kaosu. Na območju z ugrabljenimi vojaki delujeta tolpi Chien Méchant in 400 Mawozo, ki se stalno bojujeta za nadzor nad ozemljem. V zadnjem letu se je boju pridružila še ena tolpa, imenovana Chen Mechan, zato ni nenavadno, da je lahko le v tem okrožju preko vikenda mrtvih okoli 20 ljudi. Nacionalna policija Haitija (PNH) je popolnoma nemočna, veliko policistov pa je celo članov omenjenih tolp. Nekatera okrožja so tako nevarna, da je pobegnilo na stotine ljudi, celo družin, da bi se izognili nasilju, izsiljevanju, ugrabitvam in umorom.
Haiti situacije ne more nadzorovati, ker nima vojske, vlade pa so takšno rešitev vedno zavračale. Policija ni usposobljena za boj proti tolpam, saj se na primer izogiba celo delovanju na območjih Port-au-Princa pod nadzorom ene izmed najmočnejših tolp, imenovane G9. Od kar se je Haiti leta 1804 osamosvojil od Francije, ima država zgodovino prevratov in državljanskih vojn. Kar 70 odstotkov proračuna Haitija je odvisnega od nakazil Haitijcev iz tujine, korupcija je endemična, državne institucije pa so nedelujoče. Zato se ne gre čuditi, da so v tako kaotični državi brez vojske glavne gangsterske tolpe, ki so povrhu še bistveno bolje oborožene od policije.
Kar 70 odstotkov proračuna Haitija je odvisnega od nakazil Haitijcev iz tujine, korupcija je endemična, državne institucije pa so nedelujoče.
Bukele pošlje sile na Haiti, primerjava z Waterloojem
Bukele je 22. oktobra poslal na Haiti prve sile, torej okoli 100 predstavnikov specialnih enot iz padalskega bataljona redne vojske. Danes ima Salvador na Haitiju stacioniranih okoli 2.000 vojakov, ki opravljajo več nalog proti gangsterskim tolpam. Bukele naj bi operacije koordiniral skupaj s haitijsko vlado in policijo, vendar jih verjetno izvaja deloma samostojno ravno zaradi korupcije v vladi in policiji. Ta bi namreč lahko neugodno vplivala na vojaške operacije.
Takoj so se oglasili kritiki, predvsem iz organizacij, kot sta Amnesty International ali Zdravniki brez meja, prav tako so bili glasni kritiki iz domače države. Nekateri salvadorski kritiki Bukelejeve avanture so omenjali možnost neuspeha misije ter dodatne žrtve med salvadorskimi vojaki, celotno intervencijo pa so primerjali s porazom Napoleona v bitki za Waterloo. Bukele jim je odvrnil, da če kritikov ni poslušal do sedaj, potem jih ne bo poslušal niti v prihodnosti. Povedal je še, da je misijo zaupal Bogu, ki bo Salvadorju zagotovil zmago.
Nevladnim organizacijam so se pridružili še vodje gangsterskih tolp in obsodili 'napad' Salvadorja, ki naj bi Haitiju prinesel še več gorja in revščine. Letos je bilo v spopadih med tolpami ubitih že skoraj 6.000 ljudi, vojaško posredovanje pa naj bi povzročilo še več smrti. Sodelovanje med ZN, nevladniki in terorističnimi organizacijami sicer ni novo; to je že leta modus operandi v Gazi, kjer so se v zavezništvu znašli Francesca Albanese, Amnesty International in morilska teroristična organizacija Hamas. Vodja tolpe 400 Mawozo Wilson Joseph je na primer celo poslal uradno pismo generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu in se pritožil zaradi žaljivih besed Bukeleja.
Salvadorske operacije proti tolpam
Velik del napora salvadorskih specialnih enot je usmerjen v likvidacijo vodij posameznih tolp. Primer je vodja tolpe Boston Mathias Saintil, ki so ga ubili z brezpilotnim letalnikom, ki jih salvadorska vojska v operacijah redno uporablja. Tolpa Boston je del gangsterske koalicije, imenovane Viv Ansam, ki jo je celo ameriška vlada razglasila za teroristično organizacijo. Koalicija ima pod nadzorom velike dele glavnega mesta Port-au-prince in dele regije Artibonite. Bukele je operacijo pohvalil in sporočil, da tolpe dobivajo takšne udarce, da se kmalu ne bodo več bojevale proti salvadorski vojski.
Bukelejeva misija se je očitno iz reševalne misije spremenila v operacijo proti tolpam. Salvadorska vojska se premika vedno globlje na ozemlje tolp in ima močno podporo tranzicijske vlade premierja Alixa Didierja Fils-Aiméja. Salvadorski operaciji se je pridružilo še varnostno podjetje Vectus Global, ki ga je ustanovil nekdanji član ameriških specialnih enot Navy SEAL (Tjulnji) in soustanovitelj podjetja Blackwater Erik Prince. Cilj je zdaj ubiti ali ujeti še dve vodji tolp, Wilsona Josepha iz 400 Mowozo in Chrisle Cherryja iz tolpe Ti Bwa.
Saintil je bil ranjen med napadom na njegovo hišo, kjer so specialne enote z brezpilotniki odvrgle eksplozivna sredstva. Na pomoč je priskočilo 15 gangsterjev iz koalicijske tolpe Brooklyn pod vodstvom Tija Gabriela, vendar jih je salvadorska vojska ubila pet in ranila šest, preostali štirje pa so pobegnili. Miami Herald je poročal, da je bilo v tem spopadu ubitih vsaj 20 ljudi, ni pa jasno, ali gre za mimoidoče ali druge člane tolp. Salvadorska vojska v operacijah uporablja brezpilotnike, helikopterje in celo 'robotske pse', ki so oboroženi z avtomatskim orožjem.
Dogovor med Haitijem in Salvadorjem
Kot kaže, sta haitijska tranzicijska vlada in salvadorska vlada prišli do tihega dogovora o boju proti tolpam. Gre za ukrep, na katerega je premier Alix Didier Fils-Aimé upala že dalj časa. Ta dogovor je izven mandata ZN, prav tako je jasno, da ni podvržen nadzoru mednarodnih institucij. Če ima GSF mandat ZN in mora upoštevati zakonodajo, ki ureja človekove pravice in udeležencev v vojni, je dogovor med Salvadorjem in Haitijem izven radarja mednarodne skupnosti.
Toda vlada na Haitiju je proti tolpam nemočna, ZN so pregovorno neučinkoviti, Haiti pa je razdeljen na gangsterske teritorije, na katerih policija nima več vpliva. Ugrabitve, izsiljevanja, umori, ropi, prodaja drog povzročajo revščino, kar je pripeljalo prebivalce na rob obupa.
Vlada Alixa Didierja Fils-Aiméja se že dalj časa neuspešno bojuje proti tolpam, ki so od leta 2022 povzročile že več kot 25.000 smrti, glede na to, da ima Bukele za sabo zelo uspešno kariero boja proti smrtonosnim tolpam, saj ima Salvador danes stopnjo kriminala v okvirih držav Evropske unije. To je izjemno, če pomislimo, da je bil Salvador dolgo časa ena najnevarnejših držav na svetu.
Bukele je namreč neusmiljeno počistil nasilje tolp z omejitvijo ustavnih pravic, aretacijami brez nalogov in dolgotrajnimi odvzemi prostosti. Istočasno so zaostrili zakone proti tolpam in sprejeli izjemno dolge zaporne kazni proti članom, ki ne smejo več koristiti hišnih priporov. Tem zakonom so podvrženi tudi mladoletni člani tolp med 12. in 18. letom. To je salvadorskemu prebivalstvu končno prineslo mir in varnost, običajni sprehod po ulicah pa ni več nevarno početje.
Učinek salvadorske operacije
V tem trenutku bi bilo težko oklicati operacijo za uspeh, kajti štirih salvadorskih vojakov še vedno niso našli. Prav tako morebitni ugrabitelji niso sporočili, da bi bili vojaki še živi. Bukele je javno naznanil, da zdaj vidi vojaško intervencijo podobno kot salvadorsko operacijo proti gangsterskim tolpam. Podpirata ga haitijska vlada in verjetno velik del haitijskega prebivalstva, za katerega so običajni dnevni opravki postali nočna mora. Haiti bi torej lahko posnemal Bukelejeve rešitve proti nasilju in vladavini tolp, toda v tem trenutku ni jasno, na kakšen način bi lahko izvedli takšen program.
Na Haitiju voljeni predstavniki ne vladajo že od januarja 2023, trenutna vlada je namreč tranzicijska. Tranzicijski predsedniški svet naj bi opravljal le dnevne funkcije, mandat pa mu je potekel 7. februarja letos. Zadnji predsednik Jovenel Moïse je bil ubit v atentatu leta 2021, in čeprav so nove volitve načrtovane v letu 2027, ne vemo, na kakšen način bodo izvedene in kakšna bo varnostna situacija.
Toda treba je vedeti, da so gangsterske tolpe sestavni del Haitija že skoraj celotno zgodovino. Politika, veljaki in razni predsedniki so jih uporabljali kot orožje za utišanje konkurentov in opozicije. Ne le predsedniški duo Papa in Baby Doc Duvalier, ki sta tolpo Tontons Macoutes uporabljala za mučenje in pobijanje tisočih nasprotnikov, ampak tudi predsedniki pred njunim mandatom in tisti, ki so prišli na oblast kasneje.
Dokler se Haiti ne spremeni v državo, v kateri vladajo zakoni z neodvisnimi sodišči, voljenimi predstavniki in učinkovito varnostno strukturo, bodo verjetno tolpe del nacionalne krajine.
Ne glede na ljudsko podporo operaciji se poraja vprašanje, kaj se zgodi ob prvih salvadorskih žrtvah. Tolpe so namreč odlično oborožene, poznajo teren do potankosti in so združene v razne sindikate, ki segajo v vrh države. Bukele v tem trenutku razkazuje posnetke ubojev članov tolp in njihovih vodij po spletu, vendar je nejasno, kako učinkovita je bila operacija do sedaj in kako dolgo bo potekala.
Prav tako ne vemo, kakšna bo volja Bukeleja in Salvadorcev ostati na Haitiju v primeru dolgotrajnosti operacije in celo žrtev med salvadorskimi vojaki. Operacija očiščenja tolp bo nedvomno dolgotrajna, kajti dokler se Haiti ne spremeni v državo, v kateri vladajo zakoni z neodvisnimi sodišči, voljenimi predstavniki in učinkovito varnostno strukturo, bodo verjetno tolpe del nacionalne krajine.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.