Sputnik nas ne bo reševal. Janša ne bo poštar, niti ne bo poslušal Sluge

Uredništvo
Foto: Matija Sušnik, dz-rs.si
Poslanska vprašanja ob začetku 67. izredne seje državnega zbora so navrgla nekaj zanimivih informacij o cepljenju in cepivih, pa tudi o imenovanju evropskih delegiranih tožilcev ter sprejemanju zakona o dolgotrajni oskrbi. 

Vodja poslancev koalicijske SMC pa je predsednika vlade povprašala, zakaj vladanja ni izrabil za krepitev povezovanja in dvig ugleda širše kot samo med dosedanjimi sledilci ter mu očitala slabo komunikacijo. Janša ji je odgovoril, da je "malo mimo" poslušati nasvete o komuniciranju vodje poslanske skupine stranke z 1 % javno podporo, predsedniku vlade in stranke s tridesetkrat višjo podporo. 

Farmacevtu med politiki, Zmagu Jelinčiču je všeč in se mu zdi pametno, da vlada uporablja cepivo AstraZeneca, vendar ga zanima, zakaj ne bi sprejeli tudi ruskega cepiva Sputnik V, ki je, kot pravi Jelinčič, enako cepivo kot AZ.

Premier Janša je poudaril, da uporaba ruskega cepiva ni mogoča, dokler ga ne odobri evropska Agencija za zdravila, kjer je v fazi preizkušanja. Sicer bi lahko, mimo te, Slovenska agencija za zdravila sama odobrila katerokoli cepivo, vendar po predpisanem postopku, kar pa bi trajalo zelo dolgo in po premierjevem stališču, glede na domače kapacitete, nikakor ne prej, kot bo to naredila Evropska agencija za zdravila.

"Madžarska, recimo, ki je Sputnik odobrila, je pač, mislim da spremenila nacionalno zakonodajo, kjer je upoštevala testiranje tudi v nekaterih drugih državah, in sama začela te postopke že bistveno prej, pa tudi tukaj so določene dileme," je premier opozoril na primer vzhodne sosede, ki edina v EU uporablja tudi rusko in kitajsko cepivo.

Janša je prav tako opozoril, da ima Sputnik z dobavo, oziroma proizvodnimi kapacitetami enake, če ne večje probleme - po njegovih besedah je na svetovnem trgu prodanega za 600 do 800 milijonov odmerkov, dobavljenega pa nekaj 10 milijonov.

"Evropska unija ruskega cepiva ne potrebuje"

Glede možnosti cepljenja s Sputnikom 5 v EU se je oglasil tudi evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, ki vodi delovno skupino EU za cepiva. Dejal je da v EU "absolutno ne potrebujemo Sputnika V, saj smo do konca junija sposobni dostaviti od 300 do 500 milijonov doz, zato bi lahko do 14. julija dosegli evropsko čredno imunost."



Zaupanje Slovencev v cepiva (vir: agencija Valicon)


Zadnja dogajanja okrog cepiva AstraZenece so, kot kaže javnomnenjska raziskava britanske agencije YouGov, zamajala vero Evropejcev v to cepivo.

Kot ne dovolj varno to cepivo vidi 55 % Nemcev, oziroma 15 odstotkov več kot pred mesecem dni, za varnega pa ga ima zgolj tretjina.

V Franciji je skeptikov celo 61 %, za 27 odstotnih točk pa je v mesecu dni nezaupanje v AZ cepivo naraslo v Italiji in Španiji.

V Sloveniji se, po raziskavi Valicona, trenutno namerava cepiti približno polovica prebivalcev. Pri tem najbolj zaupamo cepivu Pfizerja-BioNTecha, nato Johnson&Johnson, ki še prihaja, Moderne, AstraZenece in šele nato Sputniku in kitajskim cepivom.

Vlada ni poštar


Poslanka opozicijske LMŠ Tina Heferle je od premierja želela izvedeti, zakaj vlada vse do danes še ni seznanila z dvema kandidatoma, ki sta bila izbrana za zasedbo mesta evropskega delegiranega tožilca, rok za kar je bil 1. marec.

Janša je pri številnih kolegih iz drugih držav poizvedoval glede postopka pri njih in povsod so mu dejali, da o tem odloča vlada. "Tukaj ste pa v prejšnjem mandatu sprejeli ali pa v pred prejšnjem, nek zakon, po katerem je Vlada poštar. Tožilski svet odloči, potem pa to pošlje Vladi in Vlada naj se s tem seznani, brez tega, da bi imela kakršnokoli pravico odločanja in pošlje naprej," je dejal.

A, kot pravi Janša, Vlada Republike Slovenije po Ustavi RS ni poštar. "Ko ta postopek preverjamo, ta postopek preverjamo in dokler odgovori na ta formalna vprašanja ne bodo jasni, se Vlada s tem ne bo seznanila in s tem nič ne zamujamo."

Kot je dejal, je do zdaj postopek zaključilo 8 držav, Slovenija pa je med 19 državami, kjer ta še poteka. Poudaril je še, da zakon ne določa roka, v katerem bi se Vlada morala s tem seznaniti, razmišljajo pa tudi o spremembi zakona.

Slugo zanima ali bo Janša še naprej komuniciral razdiralno


Koalicijsko vprašanje predsedniku vlade je tokrat postavila vodja poslanske skupine SMC-ja, Janja Sluga. Od premierja je najprej želela slišati bilanco dela vlade v preteklem letu in kateri so ključni projekti, ki vlado še čakajo.

A s slišanim očitno ni bila zadovoljna, saj je postavila zahtevo po dopolnitvi odgovora, v kateri je ocenila, da smo se v luči zahtevne situacije, v kateri se nahajamo, naučili "nečesa bistvenega", kar je po njenih besedah vezivo, ki nas v nekih težkih trenutkih drži skupaj kot družbo - to je zaupanje.

In to zaupanje se po njenem najbolj zrcali v komunikaciji, zato bi po njeno ukrepi bili učinkoviteje, če bi jih predstavniki vlade znali "nekoliko bolj ustrezno skomunicirati".

"In v tej luči se v resnici veliko ljudi sprašuje tudi, zakaj priložnosti tretjega vodenja vlade niste izrabili za neko krepitev povezovanja in dviga ugleda širše kot samo med dosedanjimi sledilci. Zakaj v taki situaciji obrat neko komunikacijo z depešami, pismi, z nekimi prehitrimi čestitkami, ki dejansko domačo javnost poleg te epidemije še dodatno iritira. In zakaj se v tej luči ne ozirati na dejstvo, da neke take neprimerne poteze se prenesejo tudi na ugled države," je Janšo pobarala Sluga. Dodala je, da tudi ne gasi požara med STA in Ukom, temveč ga podpihuje, krizne razmere pa izkorišča za "neko ideološko restitucijo države kot pa za reševanje krize same."

Ker so zanjo to zelo zahtevna in pomembna vprašanja v luči nadaljnjega konstruktivnega dela te koalicije, jo je zanimalo, dali misli s takšnim načinom dela nadaljevati do konca mandata.

Janša ji je odgovoril, da po njegovi presoji problem ni v načinu komuniciranja, temveč je to zgolj izgovor tistih, ki so pred enim letom vrgli puško v koruzo, zdaj pa vsem solijo pamet glede na prazna skladišča in na nepripravljenost države, ki jo je nasledila njegova ekipa.

"Pa tudi, malo je tako, bom rekel, mimo poslušat nasvete o komuniciranju od šefice poslanske skupine z eno odstotno podporo v javnosti predsedniku Vlade in predsedniku stranke, ki ima tridesetkrat večjo podporo," je svoj nastop zaključil predsednik Janša, na kar se Sluga ni več oglasila.

So pa novinarji o nedeljskem pogovoru Tanje Gobec z Igorjem Zorčičem v politično ter današnjem Janševem odgovoru slugi spraševali predsednika SMC, Zdravka Počivalška.

Na vprašanje ali sta Sluga in Zorčič trdno v poslanski skupini SMC-ja ali z eno nogo že drugje je Počivalšek odgovoril, da "vse zadeve, ki nas delijo, bomo prediskutirali. Na koncu se bomo skupaj odločili, kako bomo šli dalje." Ter: "Kaj bi bilo, če bi bilo, danes ne moremo govoriti. Jaz sem si, si prizadevam in si tudi bom, da bo v stranki ostal ves njen potencial."

Glede Janševega odgovora Slugi pa: "SMC je stranka centra, trudimo se biti povezovalni. Imamo veliko moč, ki jo bomo realizirali tudi na naslednjih volitvah," Dodal je, da imajo "veliko prišepetovalcev, ki pač vedo, v katero smer bi morali iti".
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Jankovićev pohod na Miklošičevo – jo ureja za lokalne prebivalce ali za turiste?
  • 03. 06. 2026
Otroci izgubljajo vid pred našimi očmi: Kako so zasloni sprožili tiho epidemijo
  • 03. 06. 2026
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
  • 03. 06. 2026

Prihajajoči dogodki

JUN
03
Predstavitev knjige in predavanje o filmih o sv. Frančišku
19:30 - 21:30
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
JUN
05
Mučenci med Slovenci – 27
19:00 - 20:00
Ogled koledarja