Superreferendumska nedelja pred volivke in volivce postavlja štiri vprašanja

Po skoraj letu dni se državljanke in državljani spet podajamo na referendum. Tokrat bomo prvič v zgodovini samostojne države glasovali o kar štirih referendumskih vprašanjih, od tega bo eno zakonodajno, ostala tri pa posvetovalna. Prvo se nanaša na parlamentarno preiskave, ostala pa na vprašanja ukinitve RTV-prispevka, družbeno koristnih del za delovno sposobne prejemnike socialne pomoči in volilno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.

Koalicija vlade Janeza Janše poziva h glasovanju štirikrat Za, leva opozicija pa nasprotno. Volišča bodo odprta od 7. do 19. ure, pravico do oddaje glasu ima blizu 1,7 milijona volilnih upravičencev. Glasove se bo začelo preštevati po 19. uri, do rezultatov pa bo verjetno treba počakati še kakšno uro ali dve.

Ne politična policija, ampak učinkovita preiskava funkcionarjev

Referendumsko kampanjo je v luči več različnih tem zaznamovala tematska razpršenost, kljub temu pa je bil vsaj v prvih tednih bolj v ospredju referendum o parlamentarni preiskavi. Predlagatelji referenduma iz vrst opozicije in njenih nevladnih podaljškov so stavili zlasti na zavajajoče grožnje o »politični policiji«, medtem ko so v koaliciji zatrjevali, da vsebina novele v pretežni meri zgolj razveljavlja spremembo, s katero je bivša koalicija uspešno zaustavljala parlamentarno preiskavo o energetiki, natančneje o Gen-I in Robertu Golobu.

Dodaten udarec levi opoziciji je sredi kampanje zadalo ustavno sodišče, ki je razveljavilo člen zakona o parlamentarni preiskavi, ki ga je na pobudo Urške Klakočar Zupančič sprejela Golobova koalicija, S tem je odpravilo varovalko, ki jo je predvidevala prejšnja zakonodaja, da bi pritožba na ustavno sodišče lahko zadržala parlamentarno preiskavo. S tem je posredno pritrdilo koaliciji, čeprav zakon naslavlja še nekatera druga področja.

Z novelo želi koalicija vzpostaviti pogoje za učinkovito delovanje parlamentarnih preiskovalnih komisij, pri čemer pa te niso sodni organi. Prav tako so usmerjene v preiskavo javnih funkcionarjev, torej med drugim ministrov, poslancev in županov, ne pa v preiskavo »običajnih« državljanov, kot je vladi na vsak način skušala naprtiti leva opozicija.

RTV-prispevek na prepihu

Veliko kopij se je v kampanji lomilo tudi ob vprašanju RTV-prispevka. Medtem ko je koalicija opozarjala, da je treba v luči neustreznega vodenja in finančnih izzivov javne radiotelevizije poskrbeti za spremembe v financiranju, smo z leve strani poslušali očitke o poskusih politizacije in uničenja RTV Slovenija.

Ukinitev prispevka ne pomeni ukinjanja zavoda, o politizaciji pa verjetno več kot opozorila leve opozicije pove čistka, ki si jo je bivša vlada s pomočjo uslužnih kadrov na nacionalni radioteleviziji privoščila v minulem mandatu.

Bodo tujci še volili na lokalnih volitvah?

Zlasti v zadnjih dneh pred referendumom se je zaostrila tudi kampanja pred referendumom o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Gre za presojo o zakonu, ki je sicer že sprejet, kljub temu pa se je koalicija o njegovi ustreznosti odločila povprašati še državljanke in državljane. Nekateri pravni strokovnjaki sicer takšno potezno označujejo za sporno, a ko gre za vsebino, je ureditev, ki si jo je zamislila koalicija, povsem primerljiva s tistimi v mnogih evropskih državah.

Poleg tega je rešitev po oceni Jana Zobca tudi ustavno dopustna, saj je vprašanje volilne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah ni materija, ki bi sodila v krog ustavno zagotovljenih človekovih pravic, pač pa gre izključno za zakonodajno materijo.

Še najmanj razprtij okoli družbeno koristnega dela

Še najmanj razprtij je bilo v času kampanje verjetno okoli predloga, da se delovno sposobnim prejemnikom socialne pomoči določi družbeno koristno delo. Gre sicer za materijo, ki še ni zakonsko opredeljena, bo pa vlada, če bo zakon potrjen, po pričakovanjih pripravila ustrezno zakonodajo, ki bo sledila referendumski volji.

Štiri vprašanja, en zavrnitveni kvorum in 1,7 milijona glasov

Volišča na današnjem referendumu se odpirajo ob 7. uri in zapirajo ob 19. uri, Po Sloveniji je organiziranih 2984 rednih volišč, poleg njih pa delujejo še posebna volišča Omnia za glasovanje izven kraja stalnega prebivališča in volišča na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Na referendumu bo imelo pravico glasovati 1.698.526 volilnih upravičencev, od tega 1.583.656 s stalnim prebivališčem v Sloveniji in 114.870 v tujini.

Nekateri volivci so svoje mnenje že izrazili na predčasnem glasovanju, ki se ga je v torek, sredo in četrtek skupaj udeležil 75.401 volivec, kar je 4,44 odstotka vseh upravičencev. Možni obliki sta tudi glasovanje na domu ali glasovanje po pošti v Sloveniji. Takšna oblika je predvidena zlasti za starejše in obolele, ki ne morejo na volišča, pa tudi za priprte in zaprte osebe, a se je bilo treba za ti dve obliki glasovanja prijaviti vnaprej.

Medtem je glasovanje na diplomatsko-konzularnih predstavništvih predvideno za Slovence, ki imajo v tujini stalno ali začasno prebivališče. Izseljenci oziroma volivci s stalnim prebivališčem v tujini so po pošti samodejno prejeli gradivo in lahko glasujejo po pošti iz tujine.

Za zakonodajni referendum velja zavrnitveni kvorum

Od štirih referendumov je naknadni zakonodajni le tisti o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Medtem ko trije posvetovalni dajejo le usmeritev in nimajo neposrednih zakonodajnih posledic, pa za naknadni zakonodajni referendum velja, da zakon v primeru zavrnitve na referendumu ne bo uveljavljen.

Pri posvetovalnih referendumih ni predpisan kvorum udeležbe, ki bi potrjevala veljavnost odločitve.

Za zakonodajni referendum pa velja tako imenovani zavrnitveni kvorum. Po 90. členu ustave je zakon na referendumu zavrnjen, če zoper zakon glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, in če ta večina hkrati predstavlja najmanj petino vseh volilnih upravičencev. Za zavrnitev zakona bi glas proti moralo oddati vsaj 339.706 volivk in volivcev, pri čemer bi seštevek njihovih glasov moral biti višji od seštevka glasov podpornikov zakona. Z drugimi besedami: če bo večina udeležencev referenduma glasovala za zakon, potem tudi dosežen 20-odstotni kvorum nasprotnikom zakona ne bo pomagal.

Izide bomo spremljali v pozen večer

Prvi delni neuradni izidi bodo znani po 19. uri. Če za parlamentarne oziroma predsedniške volitve velja, da nekateri mediji naročijo vzporedne volitve in je rezultat teh znan že natančno ob 19. uri, pa to pri referendumih ni praksa. Tako je bolj verjetno, da bomo za prve delne neuradne izide izvedeli okoli 20. ure, nato pa se bodo, kot je v navadi, izidi na spletni strani Državne volilne komisije sproti osveževali.

Po pričakovanjih bo velika večina glasovnic prešteta še isti večer, medtem ko bodo končne izide na DVK ugotavljali, ko bodo prišteli še glasove, ki bodo prispeli po pošti iz tujine ter po preteku rokov za ugovore.