Tihotapci migrantom: zdaj je čas za pot v Evropo, dogovor EU-Turčija bo propadel

Države članice EU evropskemu policijskemu uradu Europol poročajo o vse večjem številu osumljencev tihotapljenja migrantov.

Tihotapci, največ jih je turške narodnosti, migrante pozivajo, da se na pot odpravijo zdaj, saj bo dogovor EU-Turčija kmalu odpovedan.

"Opažamo, da je največ osumljencev tihotapljenja, tako v EU kot znotraj zveze, turškega porekla," je v začetku tedna za EU Observer dejal tiskovni predstavnik Europola.

Od skupaj 12.000 novih osumljencev tihotapljenja v letošnjem letu pa je Europol nacionalnost lahko potrdil le 3.992 osebam.

Od teh je bilo največ, 423, Turkov, Sledijo Sirci, ki jih je 364 in Romuni (216). A Europol svari pred sklepanjem, da je tihotapljenje migrantov iz Turčije v porastu. "Zagotovo je le to, da vse več držav članic Europolu prijavlja osumljence," je dejal predstavnik za odnose z javnostmi.

Europol: Povečal se bo migrantski pritisk in izkoriščanje migrantske delovne sile

Dogovor EU - Turčija, ki je bil podpisan v začetku tega leta, je bil namenjen prav reševanju vprašanja tihotapljenja migrantov v Evropo. Evropska komisija naj bi ta mesec objavila rezultate, ki jih je prinesel sporazum.

Europol prav tako navaja, da narodnost tihotapcev migrantov odraža razvoj migracijskih tokov, saj tihotapske mreže za lažji prevoz in nastanitev pogosto uporabljajo "lokalne državljane". Situacija pa se bo najverjetneje še poslabšala, saj se bo migrantski pritisk iz Turčje v Grčijo in Bolgarijo še povečal.

Europol še napoveduje, da se bo tako v tranzitnih kot ciljnih državah povečalo izkoriščanje migrantske delovne sile, tihotapci pa bodo za prevoze migrantov uporabljali vse slabša plovila, ki zdržijo le nekaj ur.

Tihotapci se prilagajajo strožjim varnostnim ukrepom

Agencija ugotavlja, da se tihotapci prilagajajo strožjim mejnim kontrolam ter uporabljajo nove načine in poti, da se izognejo policiji in obrambam meja.

"Vse bolj se uporabljajo nove alternative po zraku, morju in kopnem," pravijo na Europolu.

Do podobnih ugotovitev je prišel tudi Inštitut za razvojno pomoč (ODI) s sedežem v Veliki Britaniji, ki se ukvarja z razvojnimi in humanitarnimi vprašanji.

Pri omenjenem inštitutu še navajajo, da je leta 2015 le 35 odstotkov prošenj za azil prišlo od tistih, ki so se v Evropo prebili na prikrite načine. Leta 2016 se bo ta delež predvidoma povečal na 60 odstotkov.

Prav ta čas tihotapci migrante pozivajo, da se odpravijo na tvegano pot v Evropo, češ da bo dogovor EU-Turčija vsak čas propadel, kar bo sprostilo pot za tiste, ki bodo na to pripravljeni. Močno so padle tudi cene prevozov do grških otokov - iz 1.500 evrov na 250 evrov.

Župani seznanjeni z vladnimi načrti ob morebitnem novem migrantskem valu

Včeraj se je z župani občin, na katere računa ob morebitni ponovitvi migrantskega vala, dobil predstavnik Ministrstva za notranje zadeve Boštjan Šefic.

Država po novem načrtuje 6 sprejemnih centrov na meji s Hrvaško: na Dobovi, Lendavi, v Šentilju, v Ilirski Bistrici, Beli Krajini in na še na eni lokaciji, ki še ni dogovorjena. V teh centrih naj bi migranti ostali največ sedem dni, tako jih bodo namestili v azilne domove in centre za tujce.

Šefic lokacij novih azilnih centrov ni želel razkriti.