To ni le vprašanje plač; gre za vprašanje, ali podpis vlade sploh še kaj pomeni

9. 3. 2026 ob 18:13
1 komentar

Slovenija

POSLUŠAJ ČLANEK

Vlada se niti teden dni po napovedi stavke niti štiri dni pred njenim začetkom ni odzvala na stavkovne zahteve Policijskega sindikata Slovenije. »Ta molk ni naključje in ni administrativni spodrsljaj. To je politična drža vlade, ki očitno verjame, da je mogoče probleme reševati tako, da se jih ignorira, dogovore pa tako, da se jih ne izpolni,« so zatrdili v sindikatu. Ker tudi na današnjih pogajanjih o sklenitvi aneksa h kolektivni pogodbi za javni red in mir niso dosegli premika, bo stavka po vsej verjetnosti 12. marca.

»Ko gre za obveznosti do policistov, vlada očitno stavi na star preverjen recept: najprej zavlačuj, nato molči, potem pa upaj, da bo teren medtem vseeno zdržal. Ker teren vedno nekako zdrži. Do točke, ko ne več,« so opozorili v Policijskem sindikatu Slovenije. Država od policista pričakuje, da bo posredoval ob nasilju, obvladoval krizne situacije, varoval življenja, sprejemal odločitve v sekundah in pri tem tvegal tudi svoje življenje. Hkrati pa mu ista država sporoča, da je njegovo delo v novem sistemu vredno relativno manj.

»Če je to ideja nagrajevanja 'ključnih poklicev', potem je vlada poštenost očitno dokončno zamenjala za plitko politično propagando,« so bili kritični. Kot so pojasnili, so policisti v novi plačni lestvici uvrščeni relativno slabše. Policist s peto stopnjo izobrazbe je bil v prejšnjem plačnem sistemu uvrščen v 21. plačni razred od 65, danes pa v 10. plačni razred od 67. »To ni 'uskladitev', to ni 'optimizacija' in to ni 'pravičnejši sistem'. To je neposredno razvrednotenje poklica, ki državi vsak dan zagotavlja notranjo varnost,« so poudarili v sindikatu.

Razlog za stavko

»To ni več zgolj vprašanje plač. To je vprašanje, ali podpis vlade v tej državi sploh še kaj pomeni. Če ga ne spoštuje niti vlada sama, potem državljanom sporoča nekaj zelo nevarnega: da so zaveze stvar trenutnega političnega udobja in ne resne odgovornosti. Ko država začne relativizirati lastne dogovore, ne razkraja le pogajanj. Razkraja zaupanje. In ko razvrednoti policista, ne poniža le zaposlenega. Poniža funkcijo države. Od policistov država vsak dan zahteva brezpogojno spoštovanje zakonov, pravil in postopkov. Vlada pa sama ni pripravljena spoštovati niti dokumenta, ki ga je sprejela in podpisala kot zavezujočega. Ko vlada pred stavko molči, ne kaže moči. Kaže praznino. Kaže nemoč. Kaže, da nima ne vizije ne resnega načrta. In kar je najhuje – kaže, da sploh ne razume razsežnosti problema, ki ga je ustvarila sama.«

Vlada ves čas govori o merilih, kriterijih in metodologiji za vrednotenje delovnih mest, pri čemer se pojavi vprašanje: Kje so matrike, primerjave, izračuni, obrazložitve? Kje so dokumenti, iz katerih je mogoče preveriti, da je bila metoda vrednotenja narejena strokovno, primerljivo in pošteno?

Stališče Policijskega sindikata Slovenije je jasno: če bi vlada ta dokazila imela, bi jih že predložila. Ker jih ne, obstaja upravičen sum, da strokovna metodologija služi predvsem kot dekoracija za politično arbitrarno odločanje. Pravila torej veljajo, dokler so priročna. Ko postanejo neprijetna, se jih skrije za birokratski dim.

Vlada ni izpolnila obveznosti

Policijski sindikat Slovenije je dve leti vztrajal pri urejanju plač zaposlenih v policiji v okviru stebra javne varnosti. Nato so na podlagi podpisanega postopkovnika pristali na zamenjavo – zahtevo po ločenem stebru so umaknili v zameno za Kolektivno pogodbo za dejavnost javni red in varnost (KPDJRV), ki bi v okviru tarifnega dela policiste in preostale zaposlene v policiji vrednotila pošteno in primerljivo.

»Svoje obveznosti smo izpolnili, vlada jih očitno ni,« so zapisali. Namesto da bi vlada izpolnila dogovorjeno, danes postavlja nove pogoje, širi predmet pogajanj in premika cilj vsakič, ko se mu približajo. »To ni socialni dialog. To je izmikanje in cinizem aktualne oblasti: od policistov pričakuje disciplino, od sebe pa ne premore niti elementarne verodostojnosti,« so bili jasni v sindikatu.