Leva opozicija z nevladniki na pomoč k levo visečemu ustavnemu sodišču

Leva opozicija je po pričakovanjih na ustavno sodišče vložila zahtevo za ustavno presojo zakona o lokalnih volitvah, ki državljanom tretjih držav omejuje sodelovanje na lokalnih volitvah. Ustavnemu sodišču tudi predlagajo, naj zakonodajo začasno zadrži. Ustava sicer določa, da lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo pravico tujci.

Zakonske spremembe so predlagali v SDS-ju, trojčku NSi, SLS in Fokus ter v Resni.ci, poleg njih pa so zanje glasovali tudi Demokrati. Proti so glasovali v Gibanju Svoboda, SD-ju in Levici.

Očitno se na referendumu ne bi izšlo

Nevladniki iz vrst organizacij Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria so sprva napovedali zbiranje podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Potrebne podpise za začetek referendumskega postopka so junija še zbrali. Za razpis referenduma pa bi morali od 1. septembra do 5. oktobra zbrati 40.000 podpisov, a so dan pred začetkom zbiranja podpisov od pobude odstopili. Novela zakona je bila 2. septembra objavljena v uradnem listu in je tudi začela veljati.

Nevladniki so tako očitno ocenili, da zadostnega števila podpisov ne bodo zmogli zbrati, zato so odnehali, hkrati pa napovedali ustavnopravno pot. Ker se z voljo ljudstva najbrž tudi na referendumu ne bi izšlo, so začeli računati na izrazito levo večino na ustavnem sodišču.

Ne gre za kratenje pravic, ampak za spodbudo tujcem

Lonček so tako pristavili v Svobodi, SD in Levici. Poslanka SD Andreja Katič je v izjavi za medije dejala, da je vladajoča koalicija volilno pravico državljanom tretjih držav odvzela brez kakršne koli obrazložitve. »Ni bilo priložene tudi nobene analize, ki bi dokazovala škodljivost dosedanje ureditve,« je dejala. Da se, ko se enkrat vzame ena pravica, še hitreje lahko vzame še kakšna druga, je dodala Tereza Novak iz Svobode. Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko pa je dejala, da je bila škoda narejena že z vložitvijo omenjenega zakona.

Da bi koalicija z Resni.co to storila brez utemeljitve, seveda ne drži. Predlagatelji so večkrat poudarili, da samo stalno prebivanje v državi ne bi smelo avtomatsko pomeniti tudi pravice do političnega odločanja. Legitimno in ustrezno je razlikovati med pravicami, ki posamezniku pripadajo na podlagi zakonitega prebivanja, in tistimi, ki so neposredno vezane na državljanstvo.

Pri tem so se sklicevali na 43. člen ustave, ki določa, da lahko zakon določi, v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci. To pomeni, da ima zakonodajalec pravico, da lahko glede na družbene okoliščine pravila spremeni in prilagodi. Obenem pa s takšno zakonodajo v koaliciji zasledujejo širšo politiko integracije, saj tujce spodbujajo, da po izpolnitvi pogojev zaprosijo za slovensko državljanstvo in s tem prevzamejo celotno pravno ter družbeno odgovornost, če želijo sodelovati pri političnem odločanju.

Kje bi lahko ustavno sodišče sploh našlo luknjo?

O zakonu bomo sicer 11. oktobra odločali tudi na posvetovalnem referendumu. A če bo ustavno sodišče izvajanje zakona zadržalo, na letošnjih lokalnih volitvah ne glede na izid referenduma še ne bo veljal. Bi pa takšen scenarij v pravniških krogih glede na jasnost ustavne določbe zagotovo spet okrepil pomisleke o prevladi političnih nad strokovnimi argumenti pri odločanju ustavnih sodnikov.