Je pri presojah sploh kdo upošteval več kot 20-metrsko globino diafragme?

Projektant novega centra Kemijskega inštituta je potrdil, da več kot 20 metrov globoka armiranobetonska diafragma v vlogi za predhodni postopek glede presoje vplivov na okolje ni bila posebej opredeljena. Po njegovi presoji namreč ni mogla vplivati na preseganje okoljskih pragov. Ministrstvo je v okoljskem postopku upoštevalo le globino načrtovanih stavb, gradbeni inšpektor pa je pri razvrstitvi diafragme izhajal iz globine približno 10,5 metra. Ali je bila z njeno dejansko globino seznanjena in jo je pri izdaji pozitivnega mnenja upoštevala Direkcija Republike Slovenije za vode, za zdaj ni znano. Tako se postavlja vprašanje: Je kdo pri presojah sploh upošteval več kot 20-metrsko globino diafragme?

Družbo ARK Arhitektura Krušec smo vprašali, katera dokumentacija je bila izdelana, katera mnenja so bila pridobljena ter kako sta bili v postopkih obravnavani globina in lega diafragme. Zanimalo nas je tudi, na kateri pravni podlagi je bila izvedena brez gradbenega dovoljenja. Projektant je med drugim potrdil, da več kot 20 metrov globoka diafragma v vlogi za predhodni postopek glede presoje vplivov na okolje ni bila posebej opredeljena. Po njegovem stališču diafragma ne predstavlja lastnosti gradnje, ki bi lahko vplivala na preseganje pragov za izvedbo predhodnega postopka oziroma presoje vplivov na okolje. Zato njene globine, dimenzij in funkcije v vlogi niso posebej obravnavali.

Kot smo že poročali, je ministrstvo pri preverjanju desetmetrskega praga podzemne globine upoštevalo globino načrtovanih stavb. V sklepu z dne 18. decembra 2024 je navedeno, da bo globina stavb 5a in 5b znašala 8,93 metra, na drugem mestu v istem sklepu pa je zapisana globina 8,3 metra. Ministrstvo je ugotovilo, da projekt ne dosega predpisanih pragov, zato je vlogo Kemijskega inštituta zavrglo. Diafragma in globoka gradbena jama v šeststranskem sklepu nista omenjeni. Odgovor projektanta zdaj pojasnjuje, da diafragme niso izpustili pomotoma, temveč je niso šteli za okoliščino, ki bi lahko vplivala na presojo okoljskih pragov.

Projektant se je pri vprašanju vpliva na vodni režim in vodovarstveno območje skliceval na pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za vode. Po njegovih navedbah je direkcija mnenje izdala za posege, ki so bili vključeni v dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Projektant navaja 2,67 metra dejanskega odmika

ARK Arhitektura Krušec smo vprašali tudi o oddaljenosti diafragme od parcele št. *367 k. o. Gradišče II oziroma objekta Vile Teslova na naslovu Teslova ulica 23. Odgovorili so, da je bil v projektu predviden odmik 2,60 metra in da se med izdelavo dokumentacije ni spreminjal. Po geodetskem posnetku izvedenega stanja naj bi dejanski odmik znašal 2,67 metra. Kopije geodetskega posnetka nam niso posredovali. Njihova navedba se razlikuje od navedb lastnikov Vile Teslova, ki trdijo, da dela potekajo približno 1,8 metra od njihove parcelne meje in da jim investitor ni omogočil neodvisne meritve. Dokler geodetski posnetek oziroma neodvisna meritev nista na voljo, tako ostajata dve različni navedbi o dejanskem odmiku izvedene diafragme.

Devet pozitivnih mnenj, toda brez seznama

Projektant je navedel še, da je bilo za dokumentacijo pridobljenih devet pozitivnih mnenj pristojnih mnenjedajalcev. Prosili smo ga za natančen seznam z navedbo izdajatelja, vrste dokumenta, številke, datuma in posega, na katerega se posamezno mnenje nanaša. Posebej nas je zanimalo, katera izmed njih izrecno obravnavajo izvedbo diafragme. Seznama in kopij dokumentov nam ni posredoval. Odgovoril je, da so podatki razvidni iz upravnega spisa pri Upravni enoti Ljubljana, kjer je mogoče dokumentacijo pregledati oziroma pridobiti njene kopije. Pojasnil je še, da so bila mnenja izdana za poseg kot celoto oziroma v obsegu, opisanem in prikazanem v projektni dokumentaciji. Zato jih po njegovih navedbah ni mogoče avtomatično razlagati kot ločena mnenja za posamezne faze ali gradbene ukrepe.

Konkretno je navedel le pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za vode. Ker natančnega seznama oziroma kopij mnenj nismo prejeli, iz odgovora ni mogoče ugotoviti, ali katero izmed devetih mnenj diafragmo tudi izrecno obravnava.

Diafragma je bila vključena v prvo DGD

Projektant je potrdil, da je bila diafragma vključena v dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja (DGD) št. 241/2025 iz januarja 2025, vloženo pri Upravni enoti Ljubljana v zadevi št. 351-469/2025-6224-5. V tej dokumentaciji je bila opisana kot del posegov ob rušitvi. Prikazana naj bi bila v lokacijskih in tehničnih prikazih načrta ter opisana v tehničnem poročilu. Podrobneje je bila obdelana v projektu za izvedbo oziroma PZI, ki je bil del dokumentacije za prijavo začetka gradnje. Načrt varovanja gradbene jame oziroma načrt, v katerem je bila obdelana izvedba diafragme, je izdelala družba IRGO Consulting, odgovorni projektant pa je bil Nedžad Mešič, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva.

Gradbeno dovoljenje na podlagi te dokumentacije ni bilo izdano. Upravna enota je zahtevo zavrgla, ker za odstranitev stavb glede na njihovo oddaljenost od objektov na sosednjih nepremičninah ni bilo mogoče izdati gradbenega dovoljenja. Projektant sklep razlaga širše. »Gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, ker je bila vloga zavržena z obrazložitvijo, da se za nameravane posege gradbeno dovoljenje ne izdaja,« so nam odgovorili. Na izrecno vprašanje, na kateri konkretni pravni določbi oziroma delu sklepa temelji njihovo stališče, da se je diafragma lahko izvedla brez gradbenega dovoljenja, natančnejšega odgovora niso podali. Potrdili so tudi, da investitorju, izvajalcu ali nadzorniku pred izvedbo diafragme niso posredovali posebnega pisnega pojasnila oziroma mnenja, da gradbeno dovoljenje zanjo ni potrebno. Kot razlog so navedli prav sklep upravne enote o zavrženju zahteve.

V poznejši DGD diafragme ni bilo

Diafragma je bila torej vključena v prvo DGD za odstranitev objektov in varovanje gradbene jame, ne pa tudi kot objekt oziroma njegov del v poznejši DGD za novogradnjo centra. Projektant in Kemijski inštitut sta namreč sklep o zavrženju prve zahteve razumela kot ugotovitev, da za diafragmo gradbeno dovoljenje ni potrebno. V poznejšem postopku je bila zato obravnavana kot način izvedbe varovanja gradbene jame in del PZI, ne pa kot objekt oziroma njegov del, za katerega bi se izdalo gradbeno dovoljenje. Iz gradbenega dovoljenja za novi objekt z dne 19. maja 2026 je razvidno, da diafragma ni vključena med objekte oziroma dele objektov, za katere je bilo dovoljenje izdano.

Upravna enota je v obrazložitvi dovoljenja pojasnila, da diafragma ni del dokumentacije DGD, temveč del načrta varovanja gradbene jame v PZI. Enako stališče je pri odločanju o pritožbi zoper gradbeno dovoljenje zavzelo pristojno ministrstvo. Gradbeni inšpektor je isti sklep upravne enote razložil nasprotno. Po njegovi presoji se nanaša izključno na odstranitev oziroma rušitev stavb, upravna enota pa z njim »ni odločila o novogradnji armiranobetonske diafragme«. Diafragmo je opredelil kot novogradnjo, za katero je potrebno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ter odredil ustavitev gradnje in njeno odstranitev.

Odgovori projektanta tako potrjujejo, da dovoljenje, ki bi diafragmo zajemalo kot objekt oziroma njegov del, ni bilo pridobljeno. Njihovo stališče, da dovoljenje ni bilo potrebno, temelji na njihovi razlagi sklepa o zavrženju prve zahteve. O tem, katera od obeh pravnih razlag je pravilna, mora zdaj ob odločanju o pritožbi Kemijskega inštituta zoper inšpekcijsko odločbo presoditi Ministrstvo za okolje in prostor.