Toča slovenskemu kmetijstvu povzročila za 58 milijonov evrov škode, višina državne pomoči še ni določena

Neurja s točo so letos na slovenskih kmetijskih pridelkih povzročila za 58 milijonov evrov neposredne škode. Vlada je 15. oktobra potrdila končno oceno posledic neurij, ki so državo prizadela med 12. majem in 23. julijem. Toča je poškodovala sadovnjake, vinograde, poljščine in druge kmetijske površine.

Toda 58 milijonov evrov še ne pomeni toliko denarja za prizadete kmete. Gre za ocenjeno škodo, medtem ko mora ministrstvo za kmetijstvo program pomoči šele pripraviti. Da je razlika med izgubami in izplačili lahko velika, kažejo tudi podatki iz preteklih let.

Vlada je na isti seji sprejela še ločen odlok o 2,8 milijona evrov pomoči pridelovalcem jabolk, ki jih je prizadela pozeba leta 2025. Zanje so sredstva in roki izplačil že določeni. Kmetje, ki jim je pridelek uničila letošnja toča, pa na odločitev o višini pomoči še čakajo.

Neurja prizadela številne kmetijske kulture

Po podatkih Javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so junijska neurja prizadela območja kmetijsko-gozdarskih zavodov Ptuj, Murska Sobota, Celje, Kranj, Ljubljana in Maribor. Toča je klestila po vinogradih, sadovnjakih in hmeljiščih. Poškodovala je tudi koruzo, žita, jagodičevje in vrtnine na prostem. Škoda ni nastala v enem samem neurju. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je 23. junija začela predhodno ocenjevanje posledic neurij med 12. majem in 22. junijem. Občinske komisije so zbirale prijave kmetijskih gospodarstev in podatke o poškodovanih površinah vnašale v informacijski sistem Ajda.

Neurja so se nadaljevala tudi julija. Uprava je zato 13. avgusta izdala dodatni sklep, s katerim je obdobje ocenjevanja razširila do 23. julija. Prizadete občine so objavile nove pozive, kmetje pa so lahko škodo prijavili do 26. avgusta. Končna ocena je presegla zakonski prag 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2026. Po navedbah vlade je s tem izpolnjen pogoj za uporabo proračunskih sredstev na podlagi Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč. Koliko denarja bo država namenila prizadetim kmetijam in kdaj ga bodo prejele, še ni znano.

Na težave kmetov je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije opozarjala že po junijskih neurjih. Predstavila je več možnosti pomoči, med njimi ugodna likvidnostna posojila, podporo za obnovo poškodovanega kmetijskega potenciala in uveljavljanje višje sile pri obveznostih skupne kmetijske politike. Vendar obnova poškodovanih kmetijskih objektov, mehanizacije, zemljišč ali trajnih nasadov ni isto kot nadomestilo za izgubljeno letino. Za vsako obliko pomoči veljajo posebni pogoji. Prav tako doslej predstavljeni ukrepi še ne pomenijo, da so bila nadomestila za škodo zaradi letošnje toče že odobrena.

Obnova poškodovanih kmetijskih objektov, mehanizacije, zemljišč ali trajnih nasadov ni isto kot nadomestilo za izgubljeno letino.

Ministrstvo za kmetijstvo je o posledicah neurij obvestilo Evropsko komisijo in zaprosilo za evropsko pomoč. Vlada meni, da lahko ukrepe izvede na podlagi veljavne zakonodaje, zato po njeni presoji posebnega interventnega zakona ni treba sprejeti. Podrobnejše razdelitve škode po posameznih občinah in kmetijskih kulturah v javno predstavljenem povzetku končne ocene za zdaj ni.

Pretekla izplačila kažejo velike razlike med škodo in državno pomočjo

Podatki Ministrstva za kmetijstvo razkrivajo, kako velike so lahko razlike med uradno ocenjeno škodo, odobrenimi sredstvi in denarjem, ki ga kmetje dejansko prejmejo.

Leta 2022 je suša na kmetijskih pridelkih povzročila za 148,47 milijona evrov škode. Za odpravo njenih posledic je bilo v okviru programa odobrenih približno 24,92 milijona evrov. Oškodovancem so izplačali 24,73 milijona evrov. Podobno kažejo podatki o neurjih s točo leta 2023. V programu, ki ga ministrska evidenca označuje kot kategorijo 80-odstotne škode na pridelkih, je ocenjena škoda dosegla 19,15 milijona evrov. Odobrenih je bilo 7,8 milijona evrov, izplačanih pa približno 2,30 milijona. Posebej so obravnavali stoodstotno škodo na pridelkih v trajnih nasadih. Ocenjena je bila na 4,17 milijona evrov. Za pomoč so odobrili 1,1 milijona evrov, dejansko pa izplačali približno 946.000 evrov.

Leta 2022 je suša na kmetijskih pridelkih povzročila za 148,47 milijona evrov škode.

Razlika med škodo in izplačili še ne pomeni, da so bili preostali zahtevki zavrnjeni. Na višino pomoči vplivajo pogoji posameznega programa, upravičenost kmetijskega gospodarstva, ugotovljeni izpad dohodka in druge omejitve. Iz preteklih primerov zato ni mogoče sklepati, koliko denarja bodo kmetje prejeli za letošnjo škodo.

Vlada je 15. oktobra odločala tudi o posledicah lanske pozebe. Sprejela je odlok, s katerim je za pomoč pridelovalcem jabolk namenila 2,8 milijona evrov. Denar je predviden za nadomestilo izpada dohodka v pridelavi jabolk. Ne gre za edini ukrep zaradi pozebe leta 2025. Ministrska evidenca vsebuje tudi druge programe pomoči za škodo na kmetijskih pridelkih iz istega leta.

Pri novem odloku so roki že določeni. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja mora odločbe izdati najpozneje do 30. novembra 2026, izplačila pa opraviti do 28. februarja 2027. Pri odločanju bo uporabila podatke iz uradnih evidenc. Povsem drugačen je položaj kmetij, ki jih je letos prizadela toča. Država je njihove izgube že ocenila, odločitev o obsegu finančne pomoči pa še ni sprejeta.