Slovenijo duši rekordna vročina: tla so suha do zadnje kaplje (1. del)

Slovenija je avgusta 2026 že v sedmem tednu primeža ekstremne vročine in izjemnih sušnih razmer, ki po oceni stroke sodijo med najhujše v zadnjih desetletjih. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je na novinarski konferenci 11. avgusta 2026 predstavila razmere v vseh treh slojih vodnega kroga, torej v tleh, rekah in podzemnih vodah, ter opozorila, da vročina po napovedih ne bo popustila pred 18. avgustom. Slika, ki so jo orisali agrometeorologinja Andreja Sušnik, hidrolog Janez Polajnar in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek, ni rožnata. Tla so izsušena, reke na zgodovinsko nizkih pretokih, izpad pridelka pa je na nekaterih kulturah in območjih tudi sto odstoten.

Slovenija je avgusta 2026 že v sedmem tednu primeža ekstremne vročine in izjemnih sušnih razmer, ki po oceni stroke sodijo med najhujše v zadnjih desetletjih.

Devet dni nad 35 stopinj: rekord, kakršnega Slovenija ni poznala

Konec julija in v začetku avgusta je Slovenijo zajel že tretji letošnji vročinski val. Na 28 merilnih postajah so 31. julija izmerili nove julijske temperaturne rekorde, na 15 od njih pa so padli tudi absolutni rekordi.

Najvišjo temperaturo so izmerili v Dolenjah pri Ajdovščini, kjer je živo srebro doseglo 40 stopinj Celzija. Vročina se od takrat ni umaknila: na več merilnih mestih v osrednji in južni Sloveniji je temperatura devet dni zapored presegla 35 stopinj Celzija, kar je dva dneva več kot v dotlej veljavnem rekordu iz avgusta 2013. Med kraji z devetdnevnim nizom so bili Vrhnika, Kranj, Ljubljana, Dobliče pri Črnomlju in letališče Cerklje ob Krki, kjer je bil leta 2013 izmerjen tudi uradni slovenski temperaturni rekord 40,8 stopinje Celzija, ki še vedno velja. Tudi v prihodnje nas čakajo pasji dnevi, saj naj bi se po napovedih ARSO vročina sredi prihodnjega tedna znova okrepila.

Koliko vode izhlapi iz tal med vročinskim valom?

Agrometeorologinja Andreja Sušnik z ARSO je konec julija 2026 na novinarski konferenci pojasnila, da je bilo skupno izhlapevanje vode iz tal in rastlin v zadnjem mesecu na skoraj vseh merilnih postajah zelo visoko. »V zadnjem mesecu je izhlapelo od pet do šest litrov vode na kvadratni meter,« je povedala, in dodala, da gre za vrednosti, kakršne so bile nekoč značilne predvsem za sušna, aridna območja, torej tam, kjer je izhlapevanje večje od padavin, letna količina dežja pa je običajno manjša od 250 mm.

Če si zamislimo kubični meter tal, torej kocko z enim kvadratnim metrom površine in enim metrom globine, kolikor pogosto sega koreninski sistem globlje zasajenih rastlin, na primer koruze ali vinske trte, potem taka dnevna izguba pomeni, da iz zgornjega dela te kocke vsak dan izgine približno toliko vode, kolikor je v dveh do treh litrskih plastenkah.

V devetih zaporednih dneh letošnjega avgustovskega temperaturnega rekorda bi ob takšni stopnji izhlapevanja iz vsakega kvadratnega metra tal izginilo od 45 do 54 litrov vode, kar je približno toliko, kolikor je vode v polni domači kopalni kadi. Na enem hektarju kmetijske površine, torej na 10.000 kvadratnih metrih, to pomeni izgubo od 450.000 do 540.000 litrov, kar ustreza približno petini olimpijskega bazena za plavanje.

Če vročinski val traja mesec dni, kar se je letos zgodilo, izguba na hektarju naraste na 1,5 do 1,8 milijona litrov vode, kar je skoraj toliko, kolikor drži celoten olimpijski bazen. Brez namakanja ali padavin, ki bi to vodo nadomestile, tega primanjkljaja tla ne morejo nadoknaditi.

Ekstremno hitra suša: ko vročina posrka vlago hitreje, kot jo lahko nadomesti dež

Sušnikova je opozorila, da suša v Sloveniji ni osamljen pojav, temveč se z njo sooča vsa Evropa, kar ustvarja idealne pogoje za izjemno požarno ogroženost. V agrometeorologiji za letošnje razmere uporabljajo izraz rapidna oziroma hitra suša: gre za sušo, ki jo namesto dolgotrajnega pomanjkanja padavin sprožijo predvsem vročinski valovi, saj ti v nekaj dneh posušijo tla, ki bi jih sicer lahko obnovile zmerne padavine. Kratkotrajno izboljšanje je maja sicer prineslo nekaj dežja, vendar je zgodnji junijski vročinski val vlago hitro odstranil, julijski vročinski valovi pa so razmere še precej poslabšali.

Gre za sušo, ki jo namesto dolgotrajnega pomanjkanja padavin sprožijo predvsem vročinski valovi, saj ti v nekaj dneh posušijo tla, ki bi jih sicer lahko obnovile zmerne padavine.

Posledice suše niso omejene zgolj na kmetijske površine. Neodvisni terenski opazovalci, med njimi alpinist in pilot Matevž Lenarčič, so avgusta opozorili na predčasno rumenenje in odpadanje listja pri posameznih vrstah listavcev ter na vidno nizke pretoke gorskih rek, kar kaže, da se posledice suše širijo tudi na gozdne ekosisteme, ne samo na obdelovalne površine.

Oboje posneto 4 Avgusta. Eno leto narazen 🚨🚨🚨 pic.twitter.com/7G6RHxFd4e

— peter pančur (@peropan1) August 10, 2026

Reke na zgodovinsko nizkih pretokih, vodonosniki tonejo

Podatki ARSO kažejo, da je bilo obdobje od konca junija do avgusta 2026 po vsej državi nadpovprečno toplo, padavine so bile skromne in večinoma omejene na lokalne nevihte. Glede na dolgoletno povprečje agencija za zadnje tridesetdnevno obdobje beleži, suho do zelo suho stanje, na posameznih območjih razmere ocenjuje kot izjemno sušne.

Vodno-bilančni primanjkljaji v Ljubljani z okolico, na Gorenjskem, Notranjskem, Bovškem ter v Spodnjem Posavju in Podravju so dosegali od 70 do 100 milimetrov, na Zgornjesavskem, v Beli krajini, na Obali in Bovškem pa med 50 in 60 milimetrov.

Nizkovodne razmere ARSO beleži na več kot polovici vodomernih postaj po državi, na približno desetini od teh pa gre za izredno nizke vodostaje, kar je za avgust neobičajno. Najmanj vodnati sta reki Mura in Drava, upada tudi vodnatost Save in Ljubljanice. Vzporedno se v večjem delu države nadaljuje obdobje zmerne suše podzemne vode, medtem ko v Savinjski, Bovški, Dolenjski, Kočevski in Koroški regiji vodonosniki že kažejo zelo sušne razmere. ARSO opozarja, da se bodo primanjkljaji predvidoma povečali tudi v regijah, kjer trenutno še niso tako izraziti, saj se v prihodnjih dneh ne pričakuje padavin, ki bi lahko bistveno izboljšale stanje podzemnih voda.

𝐒𝐮š𝐨𝐦𝐞𝐫

🌡️ Preteklih 30 dni so zaznamovale izrazito nadpovprečne temperature in skromne padavine, ki so bile večinoma omejene na krajevne nevihte in nalive.

🧵1/14 pic.twitter.com/yaDG2wd5gU

— ARSO vreme (@meteoSI) August 7, 2026

Nizkovodne razmere beležimo na več kot polovici vodomernih postaj, na desetini od njih pa gre za izredno nizkovodne razmere, kakršne avgusta niso običajne. 

Kmetijska stroka: od Pomurja do Primorske izpad tudi do 90%

Javna služba kmetijskega svetovanja (JSKS) pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) je v svojih prvih ocenah potrdila, da je letošnja suša prizadela celotno državo, najhuje je v Pomurju, Podravju, na Primorskem ter Dolenjskem s Spodnjim Posavjem, kjer pri posameznih kulturah napovedujejo celo do 90 odstoten izpad pridelka.

Predsednik KGZS dr. Jože Podgoršek je na novinarski konferenci ARSO spregovoril o učinkih suše na slovensko kmetijstvo, medtem ko so s Kmetijskega inštituta Slovenije opozorili, da ključno vprašanje ni več, ali se je treba na podnebne spremembe prilagajati, temveč zakaj se Slovenija na sistemski ravni nanje še vedno ne prilagaja dovolj hitro. Gre za problematiko, ki si zasluži posebno zgodbo.

Kmetijski inštitut Slovenije: travinje, žita, koruza in krompir na kolenih

Dolgotrajno pomanjkanje padavin, nadpovprečno visoke temperature in povečano izhlapevanje vode iz tal so v letošnji rastni sezoni povzročili izrazit vodni in vročinski stres pri večini kmetijskih rastlin. Posledice se pojavljajo na celotnem območju države, njihov obseg pa se razlikuje glede na količino padavin, tip in globino tal, nadmorsko višino, relief, razvojno fazo rastlin ter možnost namakanja.

Najbolj prizadeta so območja z lahkimi, plitvimi, peščenimi in prodnatimi tlemi, kjer je sposobnost zadrževanja vode manjša, vendar se zaradi nadaljevanja suše posledice vse izraziteje pojavljajo tudi na globljih in težjih tleh.

Visoke temperature in dolgotrajno pomanjkanje vode so povzročili zastoj rasti, predčasno dozorevanje, zmanjšano oblikovanje pridelka, ožige rastlin ter poslabšanje kakovosti pridelkov. Na številnih območjih se škoda iz dneva v dan povečuje, zato končne ocene še niso mogoče. Padavine lahko pri posameznih kulturah in na manj prizadetih površinah še izboljšajo stanje, vendar že nastalih izgub pridelka in poškodb rastlin ne morejo v celoti nadomestiti.

Na številnih območjih se škoda iz dneva v dan povečuje, zato končne ocene še niso mogoče.

Travinje in krma za živino: prva in druga košnja manjkata

Suša je močno prizadela trajno travinje, posevke deteljno-travnih mešanic in druge posevke za pridelavo voluminozne krme. Rast in razraščanje travne ruše sta močno omejena, ruša je redka, nizka in na najbolj izpostavljenih površinah že povsem izsušena oziroma poškodovana. Posledice so vidne tako na sončnih kot tudi na senčnih legah, izrazite pa so zlasti na plitvih tleh, nagnjenih terenih in v višje ležečih območjih.

Prvi odkos, kot temu pravi stroka, oziroma košnja na en mah je bil na številnih območjih manjši za približno 30 do 50%. Medtem ko je bil drugi odkos ponekod zmanjšan za 60 do 80%, oziroma ga na najbolj prizadetih površinah sploh ni bilo. Na travnikih so bili pridelki prve košnje manjši za približno 35 do 50%, v višje ležečih predelih pa druge košnje marsikje ni bilo.

Na nekaterih območjih sta bili mogoči samo dve košnji, medtem ko tretje in četrte košnje zaradi nadaljevanja suše ni moč pričakovati.

Skupni izpad pridelka na travinju v nižinskih območjih se trenutno ocenjuje na približno 40 do 50%, v hribovitem svetu pa od 50 do 100%. Na posameznih območjih se pričakuje tudi do 70% izpad skupne količine voluminozne krme.

Podobne posledice se pojavljajo pri sejanem travinju, zlasti na lažjih tleh, medtem ko so lucerna in mešanice z lucerno zaradi globljega koreninskega sistema nekoliko manj prizadete.

Zaradi pomanjkanja paše so živinorejske kmetije že začele porabljati zaloge sena in silaže. Zato ponekod kmetje že kupujejo krmo oziroma zmanjšujejo stalež živali. Pomanjkanje voluminozne krme lahko vpliva na povečano ponudbo klavnih živali in posledično tudi na cene mesa. Dodatno težavo predstavlja neuspešna setev strniščnih posevkov, namenjenih pridelavi krme, saj se zaradi močno izsušenih tal ne morejo ustrezno razviti.

Čeprav bi padavine lahko spodbudile ponovno rast travne ruše, je to na najbolj prizadetih površinah vprašljivo. Tako obstaja velika skrb, ali si bo ruša zaradi obsežnih poškodb sploh še lahko opomogla.

Skupni izpad pridelka na travinju v nižinskih območjih se trenutno ocenjuje na približno 40 do 50%, v hribovitem svetu pa od 50 do 100%. 

Žita: manjši pridelek, drobnejša zrna in ovirana setev dosevkov

Žetev ozimnih in jarih žit je večinoma zaključena. Pomanjkanje padavin v aprilu je omejilo razraščanje ozimne pšenice in »tritikale«, gre za križanca pšenice in rži, za namen pridelave krme.

Rastline so bile nižje, klasi krajši, število in masa zrn pa manjša. Sušne razmere so oteževale tudi pravočasno izvedbo drugega dognojevanja, hkrati pa se dušikova gnojila zaradi pomanjkanja talne vlage niso učinkovito izkoristila.

Padavine v maju niso mogle več v celoti nadomestiti že nastalih posledic, nadaljnje pomanjkanje padavin in visoke temperature konec junija ter v juliju pa so pospešili dozorevanje in žetev. Pridelek je bil na številnih območjih manjši, zrna pa drobnejša in manj številna. Trenutne ocene kažejo na približno 30 do 50% izpad pridelka, pri čemer so bile izgube večje na območjih, kjer so posevke poleg suše prizadela še neurja s točo.

Suša vpliva tudi na obdobje po žetvi. Zaradi močno izsušenih in zbitih tal so številna strnišča ostala neobdelana in ne zasejana, saj obdelava tal ni mogoča oziroma ni smiselna, setev dosevkov pa zaradi pomanjkanja vlage ni uspešna. To otežuje pravočasno vzpostavitev pokrovnih posevkov ter izvajanje ukrepov, t. i. kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil (KOPOP) in sheme za okolje in podnebje (SOPO).

Koruza: sušni stres v fazi cvetenja izniči nalivanje zrn

Koruza je bila na večini območij posejana v optimalnem času in se je zaradi ugodnih razmer v maju ter začetku junija dobro razvijala. Prvi znaki pomanjkanja vlage so se pojavili v začetku julija, z nadaljevanjem vročine in suše pa se je stanje hitro poslabšalo. Sušni stres je koruzo prizadel v občutljivih razvojnih fazah metličenja, svilanja in oploditve.

Pri večini posevkov so rastline nižje, rast je zastala, listi se zvijajo, rumenijo, se sušijo in rjavijo. Oploditev je močno zmanjšana, storži so majhni, slabo razviti ali prazni, ponekod pa se sploh niso oblikovali. Zmanjšano oziroma ustavljeno je tudi nalivanje zrn, rastline pa zaradi pomanjkanja vode predčasno dozorevajo in propadajo.

Največja škoda je na lahkih, plitvih, peščenih in prodnatih tleh, kjer je koruza marsikje že povsem izsušena. Povprečno zmanjšanje pridelka se trenutno ocenjuje na približno 50 do 70%, na najbolj prizadetih površinah pa od 70 do 100%. Na globljih in težjih tleh je bila prizadetost sprva manjša, vendar se škoda zaradi nadaljevanja suše hitro povečuje. Posebej prizadeti so posevki, ki jih je pred sušo poškodovala toča. Ponovno posejana koruza zaradi nadaljnjega pomanjkanja vode pogosto ni dosegla ustrezne višine in ne oblikuje storžev.

Oploditev koruze je močno zmanjšana, storži so majhni, slabo razviti ali prazni, ponekod pa se sploh niso oblikovali. 

Na najbolj prizadetih površinah se je že začelo predčasno siliranje oziroma mulčenje koruze. Zaradi majhne mase rastlin, slabe oploditve in nerazvitih storžev bo manjša tudi količina ter kakovost koruzne silaže. To dodatno povečuje tveganje za pomanjkanje voluminozne krme na živinorejskih kmetijah. Tudi na namakanih površinah so zaradi izjemno visokih temperatur ponekod vidni močno prizadeti in neoplojeni storži, kar kaže, da namakanje ob dolgotrajnih vročinskih valovih ne more v celoti preprečiti posledic vročinskega in vodnega stresa.

Krompir: manjši gomolji in nevarnost talnih škodljivcev

Pri krompirju se posledice suše in vročine kažejo v manjših gomoljih, zaustavljeni rasti, propadanju krompirjeve cime ter pospešenem in prisilnem dozorevanju. Pri zgodnjih sortah se ocenjuje približno 30 do 50% zmanjšanje pridelka. Pri srednje poznih in poznih sortah se zaradi kombinacije suše, vročine in ponekod tudi poškodb zaradi neurij pričakuje od 35 do 90% manjši pridelek.

Na lahkih in prodnatih tleh so posevki najbolj prizadeti. Rast je ponekod povsem zastala, gomolji so drobni in poškodovani zaradi visokih temperatur, nadzemni deli rastlin pa propadajo. Na najbolj prizadetih območjih se ocenjuje od 60 do 80% zmanjšanje pridelka. Posledice se pojavljajo tudi na težjih tleh, kjer so tla močno izsušena in razpokana.

Zaradi izredno suhih tal se povečujejo tudi poškodbe zaradi talnih škodljivcev, zlasti strun, ki v gomoljih iščejo vlago. Zaradi visokih dnevnih in nočnih temperatur je oteženo tudi spravilo in skladiščenje krompirja, saj številne kmetije nimajo ustreznih hladilnih in prezračevalnih zmogljivosti. Zaradi nadaljevanja vročinskih in sušnih razmer se lahko končne ocene škode še povečajo.