V intervjuju za Večer nove laži premierja Roberta Goloba

Ob obisku vladnih ministrov na čelu s premierjem Robertom Golobom prejšnji teden v Podravju je odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik v petkovem podkastu intervjuval predsednika vlade. A Golob je v intervjuju nanizal celo zanj neverjetne laži v zvezi s tako imenovanim Šutarjevim zakonom, pri čemer je prebivalce jugovzhodne Slovenije prikazal v luči nestrpnežev do Romov.

Tako imenovani Šutarjev zakon (Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti) je prejšnji teden stopil v veljavo. Kot je znano, je postalo premierja po brutalnem uboju novomeškega gostinca Aleša Šutarja in velikem protestu prebivalcev jugovzhodne Slovenije v Novem mestu strah, da ga utegne njegovo večletno neukrepanje zoper razraščajoče se romsko nasilje stati dela volilne podpore na bližnjih parlamentarnih volitvah. V paniki so na vladi rokohitrsko pripravili t. i. Šutarjev zakon, ki naj bi postal podlaga za bolj učinkovito ukrepanje policije in pravosodja zoper nasilje, kriminal.

Prikrivanje lastne odgovornosti

A v resnici sta imela že do zdaj policija in tožilstvo v večini primerov povsem zadostno pravno podlago za ukrepanje. Problem v največji meri ni bila zakonodaja, pač pa odsotnost ukrepanja, za kar v veliki meri odgovornost ne nosi zgolj Golobov povsem nesposoben nekdanji notranji minister Boštjan Poklukar, pač pa tudi njegov nadrejeni – Robert Golob.

»Šutarjev zakon« vsebuje tudi določbe s področja poenostavljenega zasega premoženja, izvršbe na denarne socialne prejemke za izterjavo glob za prekrške, spremembe denarne socialne pomoči v pomoč v naravi, če otroci ne obiskujejo osnovne šole. Seveda se, enako kot druga zakonodaja, tudi ta zakon nanaša na vse prebivalce Slovenije, ne zgolj na romsko populacijo. Hkrati je jasno, da je bil povod za njegovo sprejetje vse hujše romsko nasilje na jugovzhodu Slovenije. Gre tudi za poskus pritiska, da bi otroci dokončali vsaj osnovno šolo, in odvračanja od parazitiranja na socialnih transferjih, kar je značilnost večine romskega prebivalstva na jugovzhodu naše države.

Problem v največji meri ni bila zakonodaja, pač pa odsotnost ukrepanja, za kar je odgovoren tudi Golob.

Brezsramno laganje

Kot je znano, je skupina 11 županov občin z jugovzhoda Slovenije zaradi romske socialne bombe že leta 2023 v državni zbor vložila predloge za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij. Predlog sprememb je bil podprt s podpisi več kot 30 tisoč volivcev. Šlo je za paket štirih zakonov: novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o trgu dela in zakona o voznikih.

Spomnimo, vladna koalicija je v državnem zboru te predloge, ki so pomenili krik na pomoč prebivalstva Dolenjske, Bele krajine in Posavja, arogantno zviška zavrnila. Romom je bilo dano sporočilo: še naprej lahko počnete, kar vas je volja, posledic ne bo.

Romska problematika, vključno z vse bolj brutalnim nasiljem, se je tako zgolj še stopnjevala. Vse do uboja Aleša Šutarja v Novem mestu s strani mladega romskega nasilneža. Toda premier Golob je v Večerovem podkastu v zanj značilnem vehementnem slogu razlagal, da »vse, kar je v Šutarjevem zakonu, ni bilo še nikoli s strani nikogar vloženo v parlament. Ne držijo hipoteze, da gre za predloge posameznih strank ali županov iz jugovzhodne regije.« Po njegovi razlagi so bili prejšnji predlogi »vedno ciljani izključno in samo na romsko manjšino, medtem ko se Šutarjev zakon lahko uporablja kjerkoli v državi ne glede na to, kdo bo storilec kaznivega dejanja«. Gre za brezsramno eklatantno laž.

Vladna koalicija je v državnem zboru predloge županov, ki so pomenili krik na pomoč prebivalstva Dolenjske, Bele krajine in Posavja, arogantno zviška zavrnila.

Uslužnost urednika

Niti eden od zakonskih predlogov 11 županov ni bil »ciljan izključno na romsko populacijo«, kot trdi Golob, pač pa so se nanašali na vse prebivalstvo v Sloveniji in bi ob sprejetju v državnem zboru seveda tudi veljali za vse prebivalce ne glede na etnični izvor. V nobenem od teh predlogov ni niti ene besede, da velja zgolj za romsko populacijo, to so zavržna podtikanja, s katerimi se, kot kaže, skuša znova očrniti prebivalstvo jugovzhoda kot nestrpno.

Toda v konkretnem intervjuju v Večerovem podkastu ni razvidno le, da se bodo Golobove laži s približevanjem volitev stopnjevale, pač pa tudi uslužnost medijev pri tem. Enostavno podvprašanje kot na primer: »Prosim pojasnite, v katerih določbah s strani županov predlaganih novel zakonov je navedeno, da veljajo izključno za romsko populacijo?«, bi razgalilo Golobovo laž. Nemogoče bi bilo, da se ne bi začel zapletati v nove manipulacije, pri čemer bi se ob dodatnih podvprašanjih razkrile nove laži. A žal odgovorni urednik Večera Stepišnik te kritičnosti do premierja ni bil zmožen.

V Večerovem podkastu ni razvidno le, da se bodo Golobove laži s približevanjem volitev še stopnjevale, pač pa tudi uslužnost medijev pri tem.