Vabljeni k ogledu intervjuja: dr. Janez Zorec

Tokrat je dr. Jože Možina v goste povabil izjemnega znanstvenika – astrofizika z državnega inštituta v Parizu, dr. Janeza Zorca.

Rojen je bil slovenskim staršem v Argentini, sprva je kazal interes za pevsko kariero, vendar je pozneje, ob prihodu v Francijo, izkoristil svoje potenciale; diplomiral je iz matematike, fizike in astronomije ter nato opravil doktorat iz astrofizike.

Vzgojen je bil v trdnem slovenskem duhu in čeprav ni nikoli živel v Sloveniji, povsem obvlada materni jezik. Ljubezen do domovine je pokazal leta 1990, ko je prostovoljno prevzel iniciativo in novi demokratični oblasti tlakoval pot v Franciji, ki sprva ni hotela nič slišati o osamosvojitvi in priznanju Slovenije.

V pogovoru pojasni, kako poteka raziskovanje, kaj so zvezde tipa B, ki so v njegovem fokusu, in kaj nevtrini, najmanjši delci v vesolju. Dr. Zorec izredno poljudno razloži nastanek vesolja oz. rojstvo zemlje, ki, kot potrjuje, nikakor ni v opreki s Svetim pismom, ampak v pravem sosledju. Pojasni, da je sonce zvezda, ki bo čez 4.5 milijarde let eksplodirala – kar bo pomenilo konec našega osončja in zemlje.

Razloži svoj strokovno utemeljen pogled na klimatske spremembe, pri čemer meni, da na segrevanje zemlje bolj kot človek z onesnaževanjem vplivajo naravni ciklusi, ki so se v zgodovini zemlje že izmenjevali.

Kot Slovenec, ki je žrtvoval pol leta neplačanega dopusta pri delu za slovensko priznanje, je zelo razočaran nad aktualno politično sliko v naši državi. Govori o pomanjkanju vrednot, kar tako Evropo kot Slovenijo potiska na rob prepada.

Pove tudi za svojo izkušnjo; živi v Parizu in spremlja francosko politiko. Pri njih, kot pravi, naraščajo konflikti zaradi priseljencev, ki se ne integrirajo, ampak živijo v velikih getih, kamor francoska policija ne vstopa. V francoski politiki opaža, da se ekstremni levičarji politično povezujejo z radikalnim islamom in pridobivajo čedalje več lokalnih skupnosti.

Ob koncu izpostavi razočaranje, ker vodilni v Sloveniji ne zmorejo koraka k spravi in pokopu po vojni pomorjenih. Pove tudi zgodbo svojega očeta, Franca Zorca, ki je vojno začel kot partizan, potem pa zaradi zločinov, ki jim je bil priča, prešel k četnikom ter na koncu k domobrancem.

Sam je bil prek očeta in skupnosti v Argentini soočen s povsem drugačnim pogledom na medvojno zgodovino, ki travmatično sega tudi v današnji čas.