Vlada in ministrstvo za kulturo pri udejanjanju skrbi za slovenščino kršita lastne zaveze

Vlada Roberta Goloba ne izvaja novele zakona o javni rabi slovenščine, ki jo je sama predlagala državnemu zboru v sprejem. Na ministrstvu pod vodstvom Aste Vrečko v zakonsko določenem roku enega leta od sprejema novele niso pripravili predloga seznama kategorij naprav, v katerih bodo morali biti operacijski sistemi in grafični ter govorni vmesniki (tudi) v slovenskem jeziku.

Novela zakona o javni rabi slovenščine je bila sprejeta aprila lani, pri čemer je šlo za to, da se ponudnike elektronskih in digitalnih naprav zaveže, naj operacijski sistemi in uporabniški vmesniki v njihovih napravah omogočajo izbiro slovenščine kot uporabniškega jezika. Ena od prvih posledic zakona je bila, da je ameriška družba Apple septembra lani ponudila na voljo (tudi) slovenščino pri vseh njihovih napravah, ki podpirajo uporabniški vmesnik mobilnega operacijskega sistema iOS 18. Pametni telefoni iPhone so tako po večletnih prizadevanjih mnogih zaščitnikov slovenskega jezika vendarle začeli z uporabniki komunicirati tudi v slovenščini.

Družba Apple je septembra lani ponudila na voljo (tudi) slovenščino pri vseh njihovih napravah, ki podpirajo uporabniški vmesnik mobilnega operacijskega sistema iOS 18.

Roki za prodajalce naprav

Toda zgodba še ni končana, v skladu z zakonom mora ministrstvo za kulturo, kjer so pripravili novelo, pripraviti seznam kategorij naprav, v katerih bo morala biti omogočena uporaba slovenščine. Med drugim pri vseh osebnih računalnikih, tablicah, telefonih, avtomobilih, televizijskih predvajalnikih. Besedilo zakona se na žalost ne nanaša na ponudnike storitev pretočnega videa. V 15. a členu je določeno, da mora vlada na predlog ministrstva za kulturo omenjeni seznam kategorij naprav določiti v enem letu od uveljavitve zakona. Ta je bil v uradnem listu objavljen 12. aprila lani, veljati pa je začel 15. dan po objavi, torej 27. aprila lani. In vendar vlada vse do zdaj tega seznama še ni določila. Dodajmo, da bodo imeli proizvajalci za slovenjenje operacijskih sistemov in grafičnih operacijskih vmesnikov na voljo 18 mesecev časa od začetka veljave zakona, za govorne uporabniške vmesnike pa je rok še daljši – 30 mesecev. Po preteku tega časa bodo lahko tržni inšpektorji odredili (začasno) prepoved prodaje izdelkov, ki ne bodo skladni z zakonom. Ne bo pa obveznost veljala za modele elektronskih naprav, dane na slovenski trg pred začetkom uporabe 15. a člena.

Proizvajalci imajo za slovenjenje operacijskih sistemov in grafičnih operacijskih vmesnikov na voljo 18 mesecev časa od začetka veljave zakona.

Seznama kategorij naprav še ni

Toda do zdaj, kot rečeno, niti ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko, ki so je vedno polna usta skrbi za slovenski jezik, niti vlada nista opravila svojega dela. Na ministrstvo smo vprašali, zakaj vlada še vedno ni določila seznama kategorij naprav. Ali so pozvali vse v zakonu naštete subjekte, naj dajo svoje predloge za seznam? Gre za ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za digitalno preobrazbo, Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Trgovinsko zbornico Slovenije, GZS in potrošniške organizacije. Pravijo, da so k oblikovanju seznama povabili vse omenjene deležnike. »Odzvali so se štirje deležniki ter prispevali predloge in pripombe k seznamu. Predlog seznama pa je bil aprila poslan v medresorsko usklajevanje in bo kmalu sprejet.«

Niti ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko, ki so jo vedno polna usta skrbi za slovenski jezik, niti vlada še nista opravila svojega dela.