Yapi Merkezi od Slovenije zahteva 330 milijonov evrov: turško podjetje napoveduje arbitražo zaradi drugega tira
Turško gradbeno podjetje Yapi Merkezi, eden ključnih izvajalcev projekta drugega tira železniške proge Divača–Koper, od Republike Slovenije zahteva kar 330 milijonov evrov odškodnine. Podjetje državi očita kršitev sporazuma o spodbujanju in zaščiti naložb ter napoveduje možnost mednarodne arbitraže pred Mednarodnim centrom za reševanje investicijskih sporov (ICSID).
Če bi Slovenija v arbitražnem postopku izgubila, bi lahko šlo za enega največjih odškodninskih zahtevkov proti državi v zadnjih letih. Spor se nanaša na projekt drugega tira, ki je bil eden največjih infrastrukturnih projektov v zgodovini samostojne Slovenije in ga je spremljalo več političnih razprav, referendumov ter številna opozorila o tveganjih pri izvedbi.
Turško podjetje: država ni zagotavljala poštene obravnave
V dokumentu, ki ga povzema Info360, Yapi Merkezi navaja, da med gradnjo ni bil deležen pravične obravnave. Po njihovih navedbah naročnik ni ustrezno obravnaval zahtevkov za dodatna plačila, čeprav naj bi med izvedbo prišlo do okoliščin, ki jih izvajalec ni mogel predvideti.
Med razlogi za povečane stroške podjetje izpostavlja predvsem:
- odkritje kraških jam in drugih geoloških posebnosti na trasi,
- zamude pri izvedbi posameznih del,
- dodatne zahteve naročnika,
- domnevno nepravilno odločanje o finančnih zahtevkih izvajalca.
Po njihovem mnenju je Slovenija s takšnim ravnanjem kršila dvostranski sporazum med Slovenijo in Turčijo o zaščiti naložb, zato zahtevajo povračilo nastale gospodarske škode.
Projekt je zaključil predvsem Kolektor
Yapi Merkezi je bil del konzorcija skupaj s podjetjema Kolektor CPG in turškim Özaltinom. V zaključni fazi gradnje pa je turško podjetje zašlo v finančne težave in prenehalo izvajati večji del pogodbenih obveznosti.
Zaključek projekta je zato v veliki meri prevzel Kolektor CPG, zaradi česar so se pojavila tudi vprašanja o razdelitvi stroškov in odgovornosti med partnerji v konzorciju.
Drugi tir Divača–Koper je sicer eden največjih državnih infrastrukturnih projektov po osamosvojitvi. Nova enotirna železniška povezava med Divačo in Koprom meri približno 27 kilometrov, več kot tri četrtine trase pa poteka skozi predore. Projekt je bil vreden več kot milijardo evrov, financiran pa je bil s kombinacijo državnih sredstev, evropskih nepovratnih sredstev ter posojil Evropske investicijske banke in drugih finančnih institucij.
Poskus poravnave ni uspel
Yapi Merkezi naj bi januarja letos družbi 2TDK poslal uradno obvestilo o sporu in predlagal, da bi spor rešili sporazumno do 12. aprila. Do dogovora ni prišlo.
Državno odvetništvo je za Info360 potrdilo, da v sporu med družbo Yapi Merkezi in Republiko Slovenijo ni prišlo do poravnave.
Turško podjetje je zato napovedalo možnost začetka arbitražnega postopka pred ICSID, ki deluje v okviru Svetovne banke in rešuje investicijske spore med državami in tujimi vlagatelji.
Na državnem odvetništvu pojasnjujejo, da rok za vložitev arbitraže ni določen ter da za zdaj niso bili obveščeni, da bi bil postopek že formalno začet.
Očitki tudi na račun Jerneja Pavliča
Poseben del dokumenta je namenjen nekdanjemu državnemu sekretarju na ministrstvu za infrastrukturo Jerneju Pavliču, ki je bil v času ministrice Alenke Bratušek eden ključnih sodelavcev ministrstva ter hkrati predsednik nadzornega sveta družbe SŽ Infrastruktura.
Po navedbah Yapi Merkezi naj bi Pavlič pomembno vplival na odločanje v zvezi z zahtevki izvajalcev. V dokumentu podjetje zatrjuje, da je imel velik vpliv tako na družbo 2TDK kot tudi na družbo DRI, ki je opravljala inženirski nadzor nad projektom.
Turško podjetje celo navaja, da je Pavlič »vlekel vse niti« in da brez njegove predhodne odobritve ni bilo mogoče sprejeti pomembnejših odločitev glede zahtevkov izvajalca.
Gre za trditve ene od strani v sporu, o katerih doslej ni odločalo nobeno sodišče ali arbitražni senat.
Bratuškova očitke zavrača
Nekdanja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek vsebinskega odgovora ni podala. Za portal Info360 je dejala le: »Se opravičujem, ampak sprašujete popolne neumnosti.«
Dodala je še, da so z državnim odvetništvom dogovorjeni, da o zadevi komunicira izključno državno odvetništvo.
Pavlič se na vprašanja še ni odzval.
Drugi tir že od začetka spremljale polemike
Projekt drugega tira je že od začetka spremljalo veliko političnih razprav. Leta 2017 je bil izveden referendum o zakonu o drugem tiru, kasneje pa je sledilo še več revizij, sprememb projektne dokumentacije in podražitev.
V različnih fazah gradnje so se pojavljala opozorila o zahtevnosti kraškega terena, spremembah cen gradbenih materialov ter tveganjih zaradi mednarodnih izvajalcev. Kljub temu je bila železniška povezava letos tehnično dokončana in prevozna, redni promet pa naj bi pomembno povečal zmogljivost koprskega pristanišča in izboljšal železniške povezave Slovenije z evropskim zaledjem.
Morebitna arbitraža bi lahko pomenila velik finančni izziv
Če bo Yapi Merkezi dejansko sprožil postopek pred ICSID, bo morala Slovenija dokazovati, da je pri izvajanju pogodbenih razmerij ravnala zakonito in skladno z mednarodnimi obveznostmi glede zaščite tujih vlagateljev.
Odločitev arbitraže bo pomembna ne le zaradi morebitnega 330-milijonskega finančnega zahtevka, temveč tudi zaradi vprašanja odgovornosti pri vodenju enega največjih državnih infrastrukturnih projektov. Spor bi lahko odprl tudi širšo razpravo o vlogi države pri upravljanju velikih javnih investicij ter o odgovornosti posameznih odločevalcev, če bi arbitražni postopek pokazal morebitne nepravilnosti pri odločanju.
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.