Za kaj bo država zapravljala naslednji dve leti

Uredništvo

Slovenija je po oceni Svetovnega gospodarskega foruma po zapravljivosti državnega aparata na 125. mestu med 136 državami, zato je pomembno vedeti za kaj bo država davkoplačevalski denar namenjala v naslednjih dveh letih.

Državni zbor je namreč danes obravnaval predlog rebalansa proračuna za leto 2017 in predlog proračuna za leto 2018, ki pa je opozicijo pustil hladno: gre za preveliko povečanje porabe, na drugi strani pa ni dovolj sredstev za investicije in razvoj, so dejali. 

Preverili smo, kaj so bistvene spremembe v rebalansu in planiranju za naslednji dve proračunski leti.

Prva ugotovitev je, da država planira več prihodkov, kar je posledica gospodarske rasti, pa tudi dviga nekaterih davkov. Denimo predvidenega davka na dohodek pravnih oseb iz 17 % na 19 %, kar naj bi prinesel 108 milijonov evrov več denarja od prej načrtovanega.

V proračun se naj bi naslednje leto tako steklo za 140 milijonov več denarja kot predvideva obstoječi proračun, a hkrati ga bodo 104 milijone več tudi porabili.

To pomeni 8,8 milijarde evrov prihodkov in 9,5 milijarde evrov odhodkov v proračunskem letu 2017, oziroma primanjkljaj v višini 1,6 odstotka BDP-ja, naslednje leto pa zgolj še 0,7 odstotka BDP-ja.

Kje bodo pobrali


Zaradi spremembe dohodninske lestvice naj bi bilo v 2017 prihodkov iz dohodnine za 71 milijonov evrov manj od letos. A višji davek na dohodek pravnih oseb bo izgubo več kot pokril, saj bo zagotovil 108 milijonov evrov več, kot je v trenutnem načrtu (skupaj 686 milijonov evrov).

Davčne blagajne očitno ne nosijo toliko kot so načrtovali, saj država pričakovanja glede prihodkov DDV v naslednjem letu znižuje za 42 milijonov (skupaj slabe 3,5 milijarde), kar pa je še vedno več od pričakovanj za leto 2016. Približno enako bo ostalo trošarin (okrog 1,5 milijarde evrov), dividend pa bo predvidoma za 150 milijonov evrov.

Vlada tudi načrtuje približno dvakrat več denarja iz skladov EU, kot so ga načrpali letos in sicer 929 milijonov evrov.

Za kaj bodo zapravljali


Glede na obstoječi proračun za naslednje leto država z rebalansom javnim uslužbencem namenja 46 milijonov evrov več za plače, skupaj čez milijardo evrov. A opozoriti je treba, da pogajanja še trajajo in da sindikati zahtevajo precej več.

Drugo leto bo odprta tudi malha za nakupe blaga in storitev s planiranim povečanjem za 80 milijonov, na 774 milijone evrov.

Porasle bodo subvencije zasebnim podjetjem in zasebnikom, zmanjšala se bo pomoč brezposelnim, več naj bi bilo državnih investicij.

V proračun EU bomo vplačali 417 milijonov evrov.

Mlinski kamen za Slovenijo ostaja plačilo obresti državnega blaga. Ta pobere skoraj milijardo proračunskega denarja letno in približno tako naj bi bilo tudi v 2017 (pričakovana številka je 973 milijonov).

KOMENTAR: Uredništvo
Surfanje na gospodarski rasti
V Sloveniji večjih strateških razvojnih sprememb v proračunih zadnja leta ni; številke se zgolj navzgor ali navzdol prilagajajo glede na zunanje dejavnike - koliko dodatnega denarja prinese gospodarska rast (največji delež h kateri prispeva izvoz) ter novi davki - približno toliko ga potem porabijo za višje plače v javnem sektorju ali za nakup blaga ter storitev. Spregledljiv trik je tudi domnevna razbremenitev kvalificiranih kadrov s spremembo dohodninske lestvice, za katero se zdi, da bolj služi kot izgovor za dvig davka na dobiček (dohodek pravnih oseb). Čeprav so govorili o uravnoteženosti ukrepov, je jasno, da bo vlada par deset dodatnih milijonov posnela kot smetano od nastale razlike. Proračunska predloga za naslednji dve leti tako ponovno ne nakazujeta ambicije države po tem, da bi v Sloveniji razvojno kaj spremenili ter aktivno prispevali k rasti in prosperiteti, ki sedaj izvira iz ugodnih mednarodnih razmer. Kaj šele, da bi razmišljala o kakšnem zniževanju davkov. Medtem smo že vsi (namerno?) pozabili, da je bil dvig DDV leta 2013 za 2 odstotni točki mišljen kot začasni krizni ukrep. A krize še ni konec, doktor Cerar? 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike