16-odstotna uskladitev minimalne plače je nevarna predvolilna poteza

»Zgrožena sem. Določitev neto minimalne plače v letu 2026 na 1.000 evrov po poti dodatnih obremenitev podjetij in ne po poti davčnih razbremenitev stroškov dela je zaskrbljujoča predvolilna poteza te vlade. Prednost daje svojim političnim interesom in žrtvuje gospodarstvo,« je poudarila Vesna Nahtigal, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

Minister za delo Luka Mesec je sporočil, da bo minimalna plača v letu 2026 določena pri 1.482 evrih bruto, kar je 15,97 odstotka več, kot je ta znašala lani. »Ocenjujem, da bodo posledice dviga predvsem pozitivne, ker je dvig realen, čeprav je ambiciozen,« je povedal. Dvig minimalne plače bo vplival tudi na javne finance, a po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča rebalansa letošnjega proračuna ne bo. Tudi v javnem sektorju del zaposlenih prejema minimalno plačo, po njegovih besedah bo sredstva treba najti s prerazporeditvami.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je pojasnila, da je tako izrazit dvig ekonomsko nesmiseln in škoduje predvsem tistim podjetjem, ki se že zdaj borijo za konkurenčnost in ohranitev poslovanja – s tem pa tudi za prihodnost svojih zaposlenih. Pomeni vse manjše razlike med plačami zaposlenih v podjetjih. »Pričakovati, da bodo podjetja lahko za 16,4-odstotka dvignila vse plače svojih zaposlenih z namenom, da se plačna struktura ne bi porušila, pa je znanstvena fantastika,« je opozorila.

Kdaj bo dovolj?

Po njenih besedah se poraja vprašanje, kako bodo reagirala podjetja – predvsem tista v tuji lasti, kjer razumevanja za neracionalne poteze vlade ni več in kjer poslovne odločitve določajo zelo jasni finančni cilji pri poslovanju. Podjetja v tuji lasti, ki poslujejo na različnih trgih, opozarjajo, da je poslovno okolje v Sloveniji neprijazno in nestabilno,« je povedala direktorica. »Vprašanje ni, ali bo prišlo do selitev poslovne aktivnosti v tujino. Vprašanje je, kdaj in v kolikšnem obsegu,« je bila odločna.

To bo po njenih besedah pospešilo padec delovnih mest v tržnih dejavnostih, zlasti v predelovalnih in z njimi povezanih dejavnostih (transport, zaposlovalne agencije itd.). Nerazumljivo je, da minister za delo Luka Mesec ob tem ne kaže nikakršne zaskrbljenosti. »Njegov pristop in pristop te vlade je povsem napačen. Namesto znižanja obremenitev stroškov dela (bruto plače), za katero se na GZS že vseskozi zavzemamo, obremenitev zgolj še povečuje. Kdaj bo dovolj,« je vprašala direktorica GZS.

Podjetja oz. delodajalci so žrtve predvolilne igre

Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je povedal, da se gospodarstvo počuti izigrano. »Podjetja, delodajalci, so žrtve predvolilne igre, v kateri na dolgi rok ni zmagovalcev. Poraženci so podjetja, za katere bo to pomenilo višje stroške dela in jih bo sililo v racionalizacijo poslovanja. Poraženci bodo vsi zaposleni, predvsem tudi prejemniki minimalne plače, ki jim je bil ta ukrep namenjen,« je dejal in še enkrat spomnil, da bi že sedaj imeli višjo neto plačo – če vlada ne bi nalagala dodatnih obremenitev.

Zaposleni bi ob novi višini bruto plače (1.482 evrov) prejeli neto plačo v višini okoli 1.100 evrov, če vlada ne bi posegla v zakon o dohodnini ter uvedla obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Pojasnil je, da bi zaposleni ob novi višini bruto plače (1.482 evrov) prejeli neto plačo v višini okoli 1.100 evrov, če vlada ne bi posegla v zakon o dohodnini ter uvedla obvezni zdravstveni prispevek in prispevek za dolgotrajno oskrbo. Ob tem je opozoril, da dvig minimalne plače nad rastjo inflacije neposredno obremenjuje javne finance zaradi višjih stroškov dela v javnem sektorju ter posredno povečuje pritiske na socialne transferje in druge izdatke, vezane na minimalno plačo. Vse manjše razlike v plačah slabšajo produktivnost v zasebnem in javnem sektorju. Slabo pa to vpliva tudi na zavzetost in delovno vnemo zaposlenih ter klimo v delovnih kolektivih.

Glavni izvršni direktor je še navedel podatke iz ankete Združenja kovinske industrije pri GZS, na katero je odgovorilo 47 podjetij. Skoraj 80 odstotkov podjetij napoveduje upad prodaje zaradi dviga minimalne plače in posledično izgubo konkurenčnosti. Tretjina jih pričakuje več kot 10-odstotni padec prodaje. Pri tem bodo najbolj prizadeta mala in srednje velika podjetja. Več kot polovica anketiranih je napovedala, da bo ob tako visokem dvigu minimalne plače razmišljala o delni ali celotni selitvi proizvodnje v tujino. Selitvi so najbolj naklonjena velika in srednje velika podjetja. Izgubo delovnih mest napoveduje 70 odstotkov podjetij, od tega jih več kot petina pričakuje, da se bo njihovo število zmanjšalo za več kot 30 odstotkov. 

Ogorčeni tudi v OZS – tak dvig je za mnoga mala podjetja in obrtnike ekonomsko nevzdržen

V OZS so poudarili, da podjetniki podpirajo višji standard zaposlenih, vendar mora biti vsak dvig plač povezan z rastjo produktivnosti in razbremenitvijo stroškov dela s strani države. Obrtniki in podjetniki si želijo zadovoljnih in dobro plačanih delavcev, saj so ti ključni za uspeh vsakega podjetja. Vendar pa zgolj zviševanje minimalne plače brez upoštevanja realnih zmožnosti gospodarstva povzroča resno in dolgotrajno škodo. »Dvig minimalne plače v takšni obliki je za mnoga mala podjetja in obrtnike ekonomsko nevzdržno. Podjetniki nismo tisti, ki bi zavirali blaginjo zaposlenih, vendar pa mora država končno razumeti svojo vlogo. Država naj poskrbi za razbremenitev plač, namesto da vse breme vali na pleča delodajalcev,« je dejal predsednik OZS Blaž Cvar.

Država mora začeti pri sebi

Država ima prostor za ukrepanje. Razbremenitev vseh plač bi po ocenah znašala približno 800 milijonov evrov, medtem ko je država samo za dvig plač v javnem sektorju namenila več kot 2 milijardi evrov. Ob rekordnih javnofinančnih prihodkih država absolutno troši preveč. Razbremenitev plač je mogoča bodisi z varčevalnimi ukrepi bodisi s tem, da država začne najprej varčevati pri sebi.

OZS tako poziva vlado, da namesto enostranskih odločitev prisluhne glasu gospodarstva in pripravi ukrepe, ki bodo dejansko razbremenili stroške dela in omogočili dolgoročno vzdržno rast plač za vse zaposlene. Potrebujemo stabilno, predvidljivo in vzdržno poslovno okolje, ki bo omogočalo dolgoročno rast plač brez poglabljanja inflacije in brez ogrožanja delovnih mest.

V Delavski koaliciji so pričakovali še višji dvig

V sindikatih in civilnodružbenih organizacijah Delavske koalicije so v sredo javno pozvali ministra za delo, da se določi nov neto znesek minimalne plače v višini 1.107 evrov – kolikor je 140 odstotkov trenutno izračunanih minimalnih življenjskih stroškov. Poleg tega so predlagali, naj se tudi zakonsko določi bolj frekventno, vsakoletno izračunavanje minimalnih življenjskih stroškov, katero naj temelji na čim bolj realnih in aktualnih vhodnih podatkih.