Delodajalci zavračajo očitke o ogrožanju varnosti delavcev

Vir: AI

Pet delodajalskih organizacij je ostro zavrnilo očitke Inštituta 8. marec in sindikalistov, da interventni zakon za razvoj Slovenije ogroža varnost zaposlenih. Poudarjajo, da zakon ne zmanjšuje pravic delavcev ali obveznosti delodajalcev glede zagotavljanja varnih delovnih pogojev, temveč odpravlja nesorazmerne regresne zahtevke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki lahko ogrozijo obstoj podjetij. Nevladnikom očitajo zavajanje in zastraševanje javnosti pred referendumom 6. decembra.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev Slovenije ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so se danes odzvali na očitke Inštituta 8. marec in predstavnikov sindikatov glede Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). Nevladniki trdijo, da zakon zmanjšuje finančno odgovornost delodajalcev za poškodbe pri delu in stroške prenaša na zaposlene ter javno zdravstveno blagajno. Delodajalske organizacije takšni razlagi odločno nasprotujejo.

Generalni direktor OZS Danijel Lamperger je poudaril, da zakon ne posega v pravice zaposlenih do varnega delovnega okolja in delodajalcev ne odvezuje spoštovanja varnostnih predpisov. Spreminja pa pogoje, pod katerimi lahko ZZZS od podjetja zahteva povračilo stroškov zaradi poškodbe pri delu. Po sedanji ureditvi lahko do visokih regresnih zahtevkov pride tudi zaradi manjših malomarnosti, kar je lahko za manjše podjetje finančno uničujoče. »Odločno nasprotujemo temu, da se na tem področju zastrašuje ali pa manipulira,« je dejal Lamperger, ki je poudaril, da Zakon za razvoj na področju regresnih zahtevkov za nesreče pri delu v nobenem delu ne krči pravic zaposlenih glede varnega dela niti ne zmanjšuje obveznosti delodajalcev za zagotavljanje varnosti. Po njegovih besedah je težava v sedanjem sistemu, v katerem lahko ZZZS od delodajalca zahteva povračilo stroškov zdravljenja in drugih izdatkov tudi v primeru lažje malomarnosti. Takšni zahtevki lahko po navedbah zbornice presegajo 100.000 evrov in ogrozijo obstoj manjšega podjetja.

Spremembe regresne odgovornosti delodajalcev so del Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki ga je državni zbor sprejel 11. maja letos. Zakon poleg tega predvideva uvedbo razvojne kapice pri plačah nad 7500 evrov bruto, znižanje DDV na osnovna živila ter druge davčne in gospodarske ukrepe. Njegova uveljavitev je zaradi referendumskega postopka zadržana, o njem pa bodo volivci odločali 6. decembra. Spremembe odgovornosti delodajalcev so določene v 37. in 38. členu zakona.

Inštitut 8. marec in predstavniki sindikatov opozarjajo, da interventni zakon za razvoj Slovenije zmanjšuje odgovornost delodajalcev za poškodbe pri delu in ogroža varnost zaposlenih. V petih delodajalskih organizacijah očitke zavračajo kot zavajanje in poudarjajo, da zakon ne spreminja pravic poškodovanih delavcev, temveč ureja povračilo stroškov Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Član upravnega odbora OZS Bogdan Oblak je sedanjo ureditev označil za Damoklejev meč nad podjetniki. Kot primer je navedel Hrvaško, kjer lahko podjetja po njegovih besedah zavarujejo morebitne regresne zahtevke, saj je njihova višina omejena. Podobno ureditev bi si želel tudi v Sloveniji.

Kaj v resnici spreminjata 37. in 38. člen zakona?

Osrednja razlika med navedbami nevladnikov in delodajalskih organizacij je v razumevanju regresnih zahtevkov. Kadar se zaposleni poškoduje pri delu, mu zdravstveno oskrbo zagotavlja sistem zdravstvenega zavarovanja. Če je do poškodbe prišlo zaradi ravnanja ali opustitve delodajalca, lahko ZZZS pod zakonsko določenimi pogoji od njega zahteva povračilo stroškov, ki so nastali zdravstveni blagajni. Temu pravimo regresni zahtevek. Po veljavni ureditvi je mogoče povračilo zahtevati tudi zaradi navadne malomarnosti. Interventni zakon pa v 37. in 38. členu spreminja 86. in 87. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Po novi ureditvi bi ZZZS od delodajalca lahko zahteval povračilo stroškov zaradi opustitve predpisanih varnostnih ukrepov, če bi ta ravnal naklepno ali iz hude malomarnosti. Pri hudi malomarnosti bi bila višina zahtevka omejena na 20-kratnik najnižje pokojninske osnove, pri namerni povzročitvi škode pa bi moral delodajalec škodo povrniti v celoti. Zakon torej dejansko zmanjšuje obseg regresne odgovornosti delodajalcev do ZZZS. V primerih, ko bi bila dokazana zgolj navadna malomarnost, bi stroške nosila zdravstvena blagajna, ki se financira s prispevki zavarovancev in delodajalcev. Toda sprememba ne pomeni, da bi moral poškodovani delavec sam plačati svoje zdravljenje ali da bi izgubil pravico zahtevati odškodnino od odgovornega delodajalca. Prav tako zakon ne spreminja predpisov, ki določajo obvezne varnostne ukrepe na delovnih mestih. Gre za spremembo finančnega razmerja med povzročiteljem škode in zdravstveno blagajno, ne za odpravo delodajalčevih obveznosti do zaposlenih.

Sedanja ureditev je že prestala ustavno presojo

Sistem regresnih zahtevkov je bil predmet spora že pred leti. Državni svet je leta 2016 zahteval ustavno presojo določb, po katerih morajo delodajalci zdravstveni in pokojninski blagajni povrniti škodo tudi zaradi navadne malomarnosti. Ustavno sodišče je 15. novembra 2018 z odločbo U-I-181/16 presodilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo. Sodišče je med drugim zavrnilo očitke, da takšna odgovornost nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo ali pravico do zasebne lastnine. Poudarilo je tudi, da sta položaja delodajalca in delavca bistveno različna, zato ju zakonodajalec sme obravnavati različno. Obravnavalo je celo primerjavo z avtomobilskim zavarovanjem, na katero se delodajalci sklicujejo tudi danes, in ugotovilo, da gre za različna položaja, ki ju lahko zakonodajalec različno uredi.

V GZS poudarjajo, da je za podjetja bistvena predvidljivost poslovnega okolja. Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček je poudaril, da zakon ne zmanjšuje odgovornosti delodajalcev do zaposlenih. Po njegovih besedah podjetja potrebujejo jasno določena pravila, v katerih primerih in do katere meje odgovarjajo za nastalo škodo. Brez takšne predvidljivosti se težje odločajo za nove naložbe in zaposlovanje. »Prepričani smo, da bo to prispevalo k stabilnejšemu in jasnejšemu poslovnemu okolju v Sloveniji,« je dejal. Nevladniki pa na drugi strani opozarjajo, da finančna odgovornost delodajalce spodbuja k doslednejšemu spoštovanju varnostnih predpisov. Če bi bila ta odgovornost manjša, bi po njihovem mnenju lahko upadla tudi prizadevanja za preprečevanje poškodb.

Izbrano za naročnike
Še niste naročnik Domovine? Obiščite našo naročniško stran
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike