Anketa: Čeferina se lahko bojijo politiki na levici, Vesela pa skoraj nihče

Aleksander Čeferin, ki ga sicer v slovenski politiki vsaj še nekaj časa ni za pričakovati, bi s svojo stranko pomembno zaoral v politično polje levo od sredine. Vsaj začetni politični kapital najverjetnejše druge izbire, Tomaža Vesela, pa je bistveno slabši, kaže anketa, ki jo je za Domovino izvedla agencija Episcenter.

Ob rednih vprašanjih o podpori političnim strankam smo v raziskavi javnega mnenja, ki jo je za Domovino izvedel Episcenter, merili tudi potencialni začetni doseg novih obrazov na čelu nove nove stranke, ki jo že nekaj časa javno napoveduje predvsem ekonomist Jože P. Damijan, za njeno vodenje pa ta trenutek najvišje kotira predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel.

Ta je v zadnjem času podal nekaj dvoumnih javnih izjav, v katerih svojega morebitnega političnega angažmaja ni zanikal. Obenem se mu je iztekla tudi dobičkonosna funkcija na Fifi, s kandidaturo na čelo združenega, oziroma razširjenega odbora pa mu ni uspelo, saj je prepričljivo več glasov dobil upokojeni vrhovni sodnik iz Indije, Mukul Mudgal.

A če strategi v ozadju opravljajo javnomnenjske poizvedbe o izhodiščnih možnostih posameznih kandidatov, bodo ob imenu Tomaža Vesela najbrž temeljito premislili.

Po naši raziskavi bi namreč novo stranko pod vodstvom Tomaža Vesela zagotovo volilo le 6 % volilnih upravičencev. Nadaljnja dobra desetina bi ga verjetno volila, na drugi strani pa ga 18 % verjetno ne bi, 37 % pa ga zagotovo ne bi volilo. Negativni doseg morebitne nove stranke pod Veselovim vodstvom je torej blizu 60 %.

Drugače je s predsednikom UEFA, Aleksandrom Čeferinom. Stranko pod njegovim vodstvom bi zagotovo volilo 23 % sodelujočih, nadaljnjih 20 % pa verjetno. Po drugi strani pa je gotovo ne bi volilo 26 % vprašanih, nadaljnja desetina pa verjetno ne.

Angažma Čeferina bi levemu polu prinesel politični masaker

Še bolj zanimivi pa so podatki, med volivci katerih obstoječih strank bi se najbolj napajala nova stranka, če bi jo vodila bodisi Vesel, bodisi Čeferin.

V nasprotju s prepričanjem, da bi tako Čeferin kot Vesel pomenila največjo konkurenco Janezu Janši, podatki kažejo, da bi ob pojavu nove stranke tako podpora SDS-u kot NSi-ju ostala nedotaknjena. Večinske baze volivcev nove stranke pa ne bi tvorili neopredeljeni, temveč obstoječi volivci strank levega pola.

Tretjino od 25 odstotne podpore zanesljivih volivcev Čeferinove stranke bi bili sedanji volivci LMŠ-ja (odnesel bi jim kar 8 odstotnih točk podpore), pridobil bi tudi precejšen del volivcev SD-ja, Levice in SAB-ja (ta bi ostala na komaj kakšnem odstotku podpore). Slabe 3 odstotne točke bi prinesli sedanji neopredeljeni, neudeleženci volitev pa zgolj eno odstotno točko. SDS-u in NSi-ju se Čeferinov vstop praktično ne bi poznal - odnesel bi jima približno pol odstotne točke podpore (ter potencialno še malo preko nekaj višje volilne udeležbe).

Stranka pod vodstvom Tomaža Vesela pa bi pritegnila bistveno manj: dobrih 6 % zanesljivih volivcev. Polovico teh bi prišlo od SD-ja in LMŠ-ja, po slabo odstotno točko bi odškrnil Levici, neopredeljenim in SAB-ju. Volilnih abstinentov Vesel, vsaj v štartu, ne prepriča, da bi se podali na volišča.