Bitka za božič
Embed from Getty Images
Ob vsesplošni primitivni nuji deljenja na naše in vaše, slovenski živelj čuti nujo udariti se tudi o božiču.
Komu ta zares pripada, kdo ga lahko praznuje in kako ter druge pomembne tehnične podrobnosti so razlog za piškavo argumentirano fejstbukovo in širše priljubljeno pametovanje, ob katerem bi vsak rad imel »svoj« božič in vse v zvezi z njim »po njegovo«. Kot da gre za medvedka, gate ali liziko.
Brez dvoma je božič kul praznovati, pa karkoli je že osnova za vso vznesenost. Morda ste, kot vsa anonimna pamet, tudi vi opazili, da božič praznujejo tudi ateisti in vsi tisti, ki sicer obilno sekajo čez Cerkev, vero in Odrešenika, katerega rojstvo praznujete. Znak spreobrnjenja? Če niste iskreno misijonarili, potem najbrž ne.
Višek oportunizma je v pomenu. Za vso krščansko simboliko imamo namreč ateistični ali kak drug nadomestek. Vse kar naj bi imelo v krščanstvu določen pomen, znamo prav socialistično nadomestiti s čim »ustreznejšim«. Saj ni potrebno, da krasimo božično drevesce, lahko mu rečemo tudi novoletna jelka. Potica ni nujno božična, ampak pač katerakoli. Lučke že dolgo ne opozarjajo na Luč, ki se ima roditi. Pa saj so raznovrstne vesoljske inštalacije res daleč od adventnih svečk, ki jih prižigajo tudi mnogi nekatoličani. Jaslice … izogniti se pomenu je tukaj precej težje.
Dileme poraja tudi obdarovanje. Dandanašnji otroke za Božič obdaruje Božiček, pa naj bodo bolj ali manj katoliških staršev. No prav, če so že res vztrajni, potem najdejo Jezuščka, ki jim prinese darila in seveda zamolčijo, da jih je pravkar rojeno dete zapakiralo še predenj se je rodilo!
Ali pa jih obdarujejo sv. trije kralji, ki pridejo že za Božič, ne na praznik precej kasneje, da darila prinesejo sočasno z Božičkom.
Ta debeli v redeče odet dobri mož v krščanstvu seveda ne obstaja, razen, če uspemo otrokom razložiti, da sta tudi Coca-cola in njen Božiček Božji dar. No, ponekod je to lahko tudi Dedek mraz, če je sindikalna zabava tam nekje okrog božiča. Ali pa jih je kar več in je otrokom po petih Miklavžih, osmih Božičkih in treh Dedkih Mrazih jasno le še to, da so pomembna darila.
Kot v t.i. »ameriškem« božiču. Ta prosto po Wikipediji nima nič s krščanskim božičem, da so mirni vsi, ki nočejo imeti nič s krščanstvom. Ta oblika praznovanja ni edina, ki jo zaznamuje brezglava množična potrošnja, je pa edina, ki to glasno priznava in nam da jasno vedeti, da bomo svoje najdražje osrečili, če jim bomo le dovolj kupili.
Obstajajo tudi tisti, ki božič z meditacijo praznujejo kot zimski sončni obrat oz. praznik sonca, ki so ga že pred Kristusovim rojstvom praznovale mnoge kulture. Redki praznujejo tudi malo podaljšane (rimske) saturnalije, ki so se praznovale prav kot naš božič: druženje s prijatelji in družino, okraševanje domov, ogromne količine hrane, prižiganje sveč in obdarovanje. Od tod tudi ideja, da je Cerkev poganom božič ukradla, ko ga je postavila na dan poganskih praznovanj novega rojstva Sonca.
Ste začutili širino palete božičnega praznovanja? Gre za skoraj univerzalni praznik z množico pomenov, prilagojenih na religijo posameznika. Če bi ob vsej različnosti uspeli le mirno praznovati, bi ne bili Slovenci.
Pa saj vendar nagovarja in pričuje tudi svetloba adventnega venčka, preprostost jaslic in vsebina božiča, kakor ga že praznujete. Bistvo je očem nevidno.
Ob vsesplošni primitivni nuji deljenja na naše in vaše, slovenski živelj čuti nujo udariti se tudi o božiču.
Komu ta zares pripada, kdo ga lahko praznuje in kako ter druge pomembne tehnične podrobnosti so razlog za piškavo argumentirano fejstbukovo in širše priljubljeno pametovanje, ob katerem bi vsak rad imel »svoj« božič in vse v zvezi z njim »po njegovo«. Kot da gre za medvedka, gate ali liziko.
Brez dvoma je božič kul praznovati, pa karkoli je že osnova za vso vznesenost. Morda ste, kot vsa anonimna pamet, tudi vi opazili, da božič praznujejo tudi ateisti in vsi tisti, ki sicer obilno sekajo čez Cerkev, vero in Odrešenika, katerega rojstvo praznujete. Znak spreobrnjenja? Če niste iskreno misijonarili, potem najbrž ne.
Ta debeli v rdeče odet dobri mož v krščanstvu seveda ne obstaja, razen, če uspemo otrokom razložiti, da sta tudi Coca-cola in njen Božiček Božji dar.
Priročni substituti
Višek oportunizma je v pomenu. Za vso krščansko simboliko imamo namreč ateistični ali kak drug nadomestek. Vse kar naj bi imelo v krščanstvu določen pomen, znamo prav socialistično nadomestiti s čim »ustreznejšim«. Saj ni potrebno, da krasimo božično drevesce, lahko mu rečemo tudi novoletna jelka. Potica ni nujno božična, ampak pač katerakoli. Lučke že dolgo ne opozarjajo na Luč, ki se ima roditi. Pa saj so raznovrstne vesoljske inštalacije res daleč od adventnih svečk, ki jih prižigajo tudi mnogi nekatoličani. Jaslice … izogniti se pomenu je tukaj precej težje.
Dileme poraja tudi obdarovanje. Dandanašnji otroke za Božič obdaruje Božiček, pa naj bodo bolj ali manj katoliških staršev. No prav, če so že res vztrajni, potem najdejo Jezuščka, ki jim prinese darila in seveda zamolčijo, da jih je pravkar rojeno dete zapakiralo še predenj se je rodilo!
Ali pa jih obdarujejo sv. trije kralji, ki pridejo že za Božič, ne na praznik precej kasneje, da darila prinesejo sočasno z Božičkom.
Ta debeli v redeče odet dobri mož v krščanstvu seveda ne obstaja, razen, če uspemo otrokom razložiti, da sta tudi Coca-cola in njen Božiček Božji dar. No, ponekod je to lahko tudi Dedek mraz, če je sindikalna zabava tam nekje okrog božiča. Ali pa jih je kar več in je otrokom po petih Miklavžih, osmih Božičkih in treh Dedkih Mrazih jasno le še to, da so pomembna darila.
Kot v t.i. »ameriškem« božiču. Ta prosto po Wikipediji nima nič s krščanskim božičem, da so mirni vsi, ki nočejo imeti nič s krščanstvom. Ta oblika praznovanja ni edina, ki jo zaznamuje brezglava množična potrošnja, je pa edina, ki to glasno priznava in nam da jasno vedeti, da bomo svoje najdražje osrečili, če jim bomo le dovolj kupili.
Obstajajo tudi tisti, ki božič z meditacijo praznujejo kot zimski sončni obrat oz. praznik sonca, ki so ga že pred Kristusovim rojstvom praznovale mnoge kulture. Redki praznujejo tudi malo podaljšane (rimske) saturnalije, ki so se praznovale prav kot naš božič: druženje s prijatelji in družino, okraševanje domov, ogromne količine hrane, prižiganje sveč in obdarovanje. Od tod tudi ideja, da je Cerkev poganom božič ukradla, ko ga je postavila na dan poganskih praznovanj novega rojstva Sonca.
Ste začutili širino palete božičnega praznovanja? Gre za skoraj univerzalni praznik z množico pomenov, prilagojenih na religijo posameznika. Če bi ob vsej različnosti uspeli le mirno praznovati, bi ne bili Slovenci.
Pa saj vendar nagovarja in pričuje tudi svetloba adventnega venčka, preprostost jaslic in vsebina božiča, kakor ga že praznujete. Bistvo je očem nevidno.
Zadnje objave
Osvežujoča solata z lososom
13. 6. 2026 ob 12:00
Dve plati zdravja – skupna vrednota naroda in najdaljše čakalne vrste v Evropi
13. 6. 2026 ob 11:32
Digitalni evro prinaša nove možnosti
13. 6. 2026 ob 9:58
Pri breznu Zalesnika danes ob 16.00 spomin na okrutno pomorjene Goričane
13. 6. 2026 ob 9:57
Sveti Anton Padovanski – kladivo krivovercev in cerkveni učitelj
13. 6. 2026 ob 9:24
Sindikati dosegli, da najbolj ranljivi še vedno plačujejo oskrbo, ki je ni
13. 6. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Osvežujoča solata z lososom
13. 6. 2026 ob 12:00
Barka je varno pristala
13. 6. 2026 ob 6:00
Cena Golobove prepovedi pristanka izraelskega letala
12. 6. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUN
13
Sveta maša ob breznu Zalesnika v Trnovskem gozdu
16:00 - 18:00
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
2 komentarja
Jernej
In po medijih vedno glasneje vreščijo, kako je Božič družinski praznik. Tudi. Predvsem je VERSKI praznik. Kaj vse si spomnijo, da bi izničili )(redvsem) krščansko vero!
Kraševka
Spoštovana Tadeja lep pogled na današnja praznovanja.
Sama mislim, da vsi okrašeni trgi in hiše - se ne morejo primerjati z okrašeno CERKVIJO v kateri poteka POLNOČNICA.
Tu ob ubranem petju na koru, kjer donijo Božične pesmi - začutimo ta BLAŽENI MIR in optimizem, ki veje iz preprostih JASLIC.
Naša NACIONALKA pa res zelo na široko razlaga, kako so že pred Kristusovim rojstvom, praznovali v času, ko so bile najdaljše noči. Po letu 1945 so uvedli še Dedka mraza in novoletne jelke. Danes nas obiskuje še Božiček, tako se otroci kar zmedejo in oddaljijo od bistva. Le krščanske družine ohranjajo pravo tradicijo naših pradedov.
Smešno se mi je zdelo, kako je Cerar v nagovoru in voščilu Slovenskim družinam zaželel praznočno vzdušje ob Božični jelki. Pred letom 1991 smo poznali samo Novoletno jelko in Božično drevesce z jaslicami. Moderni center je drugačen.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.