Učiteljev ni dovolj: reševanje pouka s povečano učno obveznostjo, upokojenci in kadrom brez vseh pogojev

Ministrska analiza na podlagi podatkov, zbranih decembra 2025 in januarja 2026, ocenjuje, da manjka 4.098 vzgojiteljev in učiteljev. Leto prej je bila ta številka 3.611, ravnatelji pa trenutno govorijo o približno 6.000 manjkajočih delavcih.

Šolska vrata so se odprla, urniki so sestavljeni in pouk se je začel. Toda učiteljev ni dovolj. Šole kadrovske vrzeli zapolnjujejo s povečano učno obveznostjo obstoječih učiteljev, upokojenci, študenti in zaposlovanjem ljudi, ki ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev.

Šole kadrovske vrzeli zapolnjujejo s povečano učno obveznostjo obstoječih učiteljev, upokojenci, študenti in zaposlovanjem ljudi, ki ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev.

Ocena: 4.098

Analiza nekdanjega Ministrstva za vzgojo in izobraževanje temelji na odgovorih 767 od 1.097 pozvanih zavodov. Gre torej za oceno, ne za neposreden popis vseh manjkajočih zaposlenih v Sloveniji.

Sodelujoči zavodi so poročali o 384 nezasedenih delovnih mestih ter o 2.494 zaposlenih, ki več kot polovico oziroma vse svoje ure izvajajo brez predpisane izobrazbe. Ministrstvo je obe kategoriji seštelo in nato ocene po posameznih ravneh preračunalo na celoten sistem.

Največji ocenjeni primanjkljaj je v osnovnih šolah – 1.855. Sledijo osnovne šole s prilagojenim programom in zavodi za otroke s posebnimi potrebami s 1.082, srednje šole s 604, vrtci z 382 in glasbene šole s 175.

Največji ocenjeni primanjkljaj je v osnovnih šolah – 1.855

Lanska primerljiva preglednica je primanjkljaj ocenjevala na 3.611. Letošnja številka 4.098 je višja za 487 oziroma približno 13,5 odstotka, vendar ministrstvo opozarja, da se je med letoma nekoliko spremenil zajem sodelujočih zavodov. V istem letošnjem dokumentu se pojavi tudi številka 4.362, katere izvor ni pojasnjen.

Kje kader najtežje najdejo?

Težavo konkretno pokažejo ponovljeni razpisi. Kar 155 šol je moralo več kot enkrat iskati učitelja matematike, 80 šol fizika, 75 učitelja razrednega pouka, 70 slovenista, 67 učitelja tehnike in tehnologije ter 59 učitelja angleščine.

Tudi ravnatelji ocenjujejo primanjkljaj višje od ministrstva. Predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Sašo Božič je avgusta za STA povedal, da je njihova analiza za šolsko leto 2024/25 pokazala približno 6.000 manjkajočih delavcev. Številki nista neposredno primerljivi, saj lahko zajemata različne profile in uporabljata drugačno metodologijo.

Pouk teče, ker šole krpajo vrzeli

Najbolj povedni so odgovori šol o tem, kako zagotavljajo pouk. Vseh 352 osnovnih šol, ki so odgovorile na to vprašanje, je navedlo povečan obseg dela. Skoraj 45 odstotkov jih zaposluje tudi kandidate, ki ne izpolnjujejo vseh predpisanih pogojev, 41,5 odstotka išče kader neposredno na fakultetah oziroma med študenti, 26,4 odstotka spodbuja odlaganje upokojitve, 18,2 odstotka si pomaga z učitelji iz sosednjih šol, 17 odstotkov pa z upokojenimi učitelji. Šest osnovnih šol je poročalo celo o odpovedi posameznih ur.

Izraz »brez ustrezne izobrazbe« pri tem ne pomeni nujno človeka brez diplome. V osnovnih šolah je najpogosteje problem neustrezna smer izobrazbe, lahko pa manjka tudi zahtevana stopnja ali pedagoško-andragoška izobrazba. V srednjih šolah je pogosteje problem prav manjkajoča pedagoško-andragoška usposobljenost.

Izraz »brez ustrezne izobrazbe« ne pomeni nujno človeka brez diplome.

Zakaj učiteljev primanjkuje?

Pomanjkanja ni mogoče pojasniti samo s staranjem kadra. V sodelujočih zavodih se je leta 2025 upokojilo 697 vzgojiteljev in učiteljev, letos pa naj bi pogoje za upokojitev izpolnilo 1.075 zaposlenih. Izpolnitev pogojev še ne pomeni dejanskega odhoda.

TALIS 2024 kaže, da se povprečna starost učiteljev v šestih letih ni bistveno spremenila. V osnovnih šolah je delež starejših od 50 let celo upadel z 39 na 32 odstotkov, v srednjih pa se je zvišal s 46 na 49 odstotkov.

Težava je zato širša: kako ljudi v poklic privabiti in jih v njem zadržati. Le manjši delež slovenskih učiteljev meni, da družba njihov poklic ceni, med pogostimi viri stresa pa so administrativno delo, odnosi s starši in vzdrževanje discipline. TALIS kaže tudi, da približno petina učiteljev tretjega vzgojno-izobraževalnega obdobja, ki se v naslednjih petih letih ne nameravajo upokojiti, razmišlja o odhodu iz poklica.

Kaj počne država?

Po reorganizaciji ministrstev področje zdaj vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. Med ukrepi so štipendije za pedagoške študije, pripravništva, subvencioniranje dodatnega izobraževanja in širjenje nekaterih izobrazbenih poti.

Za študijsko leto 2025/26 je bilo razpisanih 200 štipendij po 300 evrov mesečno, podeljenih pa 169. Za leto 2026/27 je znova razpisanih 200 štipendij. V štipendijski shemi je trenutno 446 študentov, vendar bo večina ustrezno izobrazbo pridobila šele v prihodnjih letih. Ukrepi torej obstajajo, vendar učinka ne morejo prinesti čez noč.

Za zdaj so urniki sestavljeni in pouk teče. Toda prav to lahko težavo prikrije. Kadrovska kriza se ne pokaže samo takrat, ko pred razredom ni nikogar. Pokaže se tudi, ko obstoječi učitelj prevzame dodatne ure, ko se v šolo vrne upokojenec ali ko predmet prevzame človek, ki še nima vseh predpisanih pogojev.

Vprašanje zato ni samo, ali ima otrok danes učitelja. Vprašanje je, koliko začasnih rešitev mora sistem uporabiti, da ga ima.