Branko Cestnik: K izvirom levičarske počepnosti

"Do vsega kritična levica se v odnosu do nemirnega islama in arabskega sveta vede nemirno in udinjajoče," piše Brano Cestnik, ki opozarja, da Zahod pred islamom počepne kot kokoši, ko pustijo, da petelin na njih opravi svoje. Če bi bili za novo leto v Kölnu napadalci belci, bi afera postala veliko glasnejša, kot je bila, ker so bili napadalci priseljenci in muslimani, meni.

V nadaljevanju se nasloni na tezo francoskega novinarja Jeana Birnbauma, da je levičar nagnjen k hudemu podcenjevanju religije, zato se v svojih analizah džihadizma izogiba vidiku, da je džihadizem verski pojav.

S tem levičar želi ostati pri marksističnem prepričanju, da ljudje nismo razdeljeni v narode ali religije, temveč v delavske razrede, zaradi česar je formula uspeha v delavskem internacionalizmu. Zato tudi bližnjevzhodnega begunca levičarji ne vidijo kot Arabca, temveč kot žrtev imperializma in torej kot "našega". Levičar v navalu beguncev vidi Revolucijo, na katero čaka vse življenje, če se ni ravno rodil v dvajsetih letih prejšnjega stoletja.

Levičarski internacionalizem pa "počepne", ko je treba element zares prepoznati kot škodljivega. Spregledal ga je celo filozof Michel Foucault med obiskom v Iranu, saj je zazrt v revolucijo spregledal, da ženske okoli njega že hodijo pokrite v odtenke črnega groba.

Celoten prispevek si lahko preberete na njegovem blogu.