Celjska škofija še vedno brez škofa: če lahko brez njega, je sploh še potreben?

Škofijski sedež Celjske škofije je od septembra 2018 izpraznjen. Zato je zbor svetovalcev Škofije Celje skladno s kann. 419-430 Zakonika cerkvenega prava (ZCP) za škofijskega upravitelja izvolil gospoda Roka Metličarja, nadžupnika v Laškem, dekana Dekanije Laško in predsednika Škofijske Karitas Celje.

Takrat si najverjetneje nihče ni predstavljal, da utegne škofijski sedež ostati toliko časa prazen. Opaziti je, da to dejstvo med verniki vzbuja precejšnje nelagodje.

Na Apostolski nunciaturi sicer mirijo, da razloga za skrb ni in da delo v škofiji poteka normalno. Prav tako cerkvene statistike iz vsakoletnega poročila Katoliške cerkve na Slovenskem za škofijo Celje še zdaleč niso tako padajoče kot denimo za  nadškofijo Ljubljana in škofijo Koper, ki imata svojega škofa.

A vendarle ni vseeno, če je škofija brez škofa. Škofijski upravitelj lahko namreč opravlja zgolj "tekoče posle", medtem pa dolgoročno delo v škofiji  trpi.

Začasna izpraznjenost škofijskega sedeža, sploh kratkotrajna, v katoliški cerkvi ni nič neobičajnega. Težava pa nastane, če takšno stanje traja več kot nekaj mesecev. Funkcija škofijskega upravitelja namreč ni potrjena s strani Vatikana, zato ta določenih odločitev ne sme sprejemati. Se pa temu pooblastila skozi daljše časovno obdobje povečujejo. Mogoče je tudi, da Vatikan za neko obdobje postavi apostolskega upravitelja. Ta ima v primerjavi s škofijskim upraviteljem bistveno večja pooblastila.

Kako se situacija trenutno pozna v Celjski škofiji, je težko reči. Njeni duhovniki namreč javne izjave o tem dajejo zelo neradi.

Ključne naloge škofa

Kakšne naloge ima pravzaprav škof in kje se najbolj pozna, če ga ni? Kot pojasnjuje upokojeni koprski škof msgr. mag. Metod Pirih, so trenutno največji problem župnije, kjer imajo določene težave. Te je namreč v okviru pooblastil škofijskega upravitelja težko reševati.

Škofijski upravitelj sicer lahko postavlja novomašnike v župnije ali imenuje njihove (so)upravitelje, če kateri od duhovnikov umre. Ne more pa prestavljati duhovnikov kar tako, tudi če za to obstajajo dobri razlogi. Tako lani v Celjski škofiji ni bilo nobene premestitve, pa čeprav bi slednjo kateri od duhovnikov, zaradi različnih vzrokov, potreboval. Morda se je postaral, ali se mu je poslabšalo zdravstveno stanje, morda se ne ujame najbolje z župljani ali pa bi župnija potrebovala bolj mobilnega duhovnika. Škofijski upravitelj takšnih sprememb ne sme delati.

Prav tako je močno oteženo upravljanje s škofijskim premoženjem. Tu večjih sprememb ne sme biti.

Ob tem pa ne smemo spregledati najpomembnejšega. Poleg vseh teh stvari je škof dolžan spremljati dogajanje v krajevni in vesoljni cerkvi ter se na podlagi njih odločati. Medtem pa je škofijski upravitelj bolj osredotočen na trenutne razmere. Zato v ospredju ni vizije, kako škofijo upravljati. Ključna naloga novega škofa je prav v tem, da to vizijo vzpostavi. Ne iz pisarne, pač pa mora biti v pristnem stiku z verniki in duhovniki, še dodaja škof Pirih.

Novi celjski škof se bo tako kmalu po imenovanju moral spopasti s težavami, ki so bolj ali manj skupne prav vsem slovenskim škofijam. Med njimi je zlasti pereče pomanjkanje duhovnikov.

Kdaj bo Celjska škofija dobila novega škofa?

Na to vprašanje je v tem trenutku nemogoče odgovoriti. Najverjetneje tega ne vedo niti na Apostolski nunciaturi. Tam so nam zagotovili le, da je to vprašanje absolutna prioriteta in da delajo vse kar je mogoče, da bi Celjska škofija kmalu imela novega škofa. Razumeti pa je, da lahko ta postopek traja še kar nekaj časa. Vsekakor pa ni običajno, da bi zdajšnje stanje trajalo več let.

V primeru, da škofa v naslednjem letu ne bo mogoče najti, bo Vatikan skoraj zagotovo imenoval apostolskega upravitelja. Ta bi imel v primerjavi s škofijskim upraviteljem mnogo, večja pooblastila. Po mnenju poznavalcev bi bil najprimernejši kandidat za to funkcijo zdajšnji mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl.

Vzroki težav

Kaj je pravzaprav vzrok, da iskanje traja toliko časa? Že več let vnaprej se namreč ve, da se je krajevni škof ob 75. letu dolžan odpovedati svoji službi. Pred tem pa je dolžan poskrbeti, da takrat ne pride do neke praznine. Tako morajo biti na kongregaciji za škofe vedno na voljo najmanj tri imena kandidatov, primernih za škofovsko službo. Prav tako mora poskrbeti tudi, da se kandidati za prevzem te in drugih funkcij tudi ustrezno izobražujejo. Ni pa nujno, da je novi škof na koncu tudi izbran prav med tistimi kandidati, temveč pridejo v poštev tudi vsi ostali.

Zadnja leta pa je vse večji problem zavrnitev škofovske službe. Tu škof Pirih navaja besede prefekta Kongregacije za škofe, kardinala Marca Ouelleta, ki je ob neki priložnosti dejal, da je pred desetimi leti eden od desetih kandidatov zavrnil škofovsko službo, danes to storijo trije od desetih. Vzroki za to so različni, od nepoznavanja razmer pa do osebnih razlogov.

Neuradno je slišati, da je nuncij tudi za izpraznjeno mesto glavnega pastirja škofije Celje že doživel zavrnitve.

Kljub morebitnim zavrnitvam pa je dejstvo, da je ustreznih kandidatov za takšno mesto tako v Celjski škofiji kot v Sloveniji dovolj, zato ne gre pričakovati, da bi se takšna situacija lahko vlekla neko daljše časovno obdobje in da bo Celjska škofija, tako kot Novomeška, letos dobila novega škofa.