Cvetna nedelja: Jezus posvečuje trud za edinost
Dragi bratje in sestre!
Pred sedmimi leti smo imeli v župniji misijon. Štirje misijonarji: dva brata kapucina, dve sestri frančiškanki Marijini misijonarki in še nekaj dodatnih bratov kapucinov za pomoč zaradi obsežnosti dela. Misijon smo si zamislili v obliki starodavne misijonske prakse – hoditi od vrat do vrat, obiskati vsako hišo na področju župnije in se dlje zadržati pri tistih, ki so versko mlačni oziroma brezbrižni, in manj pri tistih, ki so v Cerkvi dejavni.
Ker je župnija dokaj velika, predvsem pa skoraj nima blokov, so misijonarji na teren odhajali posamezno. Vsak zase. Dnevno so obiskali povprečno 25 hiš. Sprejem je bil različen: nekateri so jih veselo sprejeli, jim prisluhnili, bili pozitivno presenečeni, drugi so jih vljudno oziroma manj vljudno odslovili. Ves čas misijona so bili misijonarji podprti z molitvijo pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Misijon je bil dobro sprejet, misijonarji pa zares izčrpani. Morda bi kdo pohvalil izgaranost za Božje kraljestvo, pa vendar se je čutilo, da nekaj ni bilo v redu.
Jezus je dobro vedel, kaj dela, ko je učence pošiljal po dva in dva na njihov prvi misijon. Najprej gotovo zaradi doprinosa vsakega posebej. Vsak prinaša svoj svet, svoje sposobnosti: komplet talentov, izkušenj in razumevanja. Potem zaradi skupinske dinamike, ki lahko dvigne, spodbudi in opogumi šibkejšega in skrbi za pravega duha.
Naslednji razlog lahko najdemo v verodostojnosti. Dve priči sta verodostojnejši, prepričljivejši in barvitejši v podajanju oznanila kakor ena (Prim. 5 Mz 19,15). Pa tudi zato, ker Jezus sam z obljubo obogati in blagoslovi delo in molitev dveh, torej Cerkve. Evangelist Matej lepo izrazi Jezusovo zamisel: "Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi." (Mt 18,20)
Misijon v paru odseva Jezusovo programsko shemo novozavezne skupnosti – Cerkve, kjer bo ravno povezana skupnost, ki jo vodi Duh, nadaljevala njegov misijon. Edinost apostolov kot odmik od preroške prakse je predokus »nebeškega Jeruzalema« in je mogoča le z darovi Svetega Duha.
Kaj ima razmišljanje skupnega s cvetno nedeljo, z Jezusovim veličastnim vstopom v Jeruzalem? V izhodišču nam predstavi dva učenca, ki sta po Jezusovi direktivi poslana, da bi pripeljala oslička. Jezus opredeli nalogo, ki bi jo lahko opravil tudi en sam, pošlje dva in uspeh njunega dela veže na svojo moč oz. avtoriteto.
To stori kasneje še enkrat, ko se ob vnebohodu poslavlja z besedami: "Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha… In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta." (Mt 28,19-20) Apostola sta z Jezusovo besedo in z izpričano edinostjo (Prim. Mr 11,6) izpeljala na videz sicer nepomembno nalogo, ki pa postane prototip delovanja Cerkve. Jezus Kristus in edinost Cerkve sta ključna dejavnika za uspeh misijona oziroma dela, ki nam je danes zaupano.
Dva, ki stopita na misijonarsko pot in se trudita za edinost, postaneta najverodostojnejša oblika pričevanja in najučinkovitejša metoda prepričevanja. Trud za edinost posveti Jezus, ki pravi: "Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar." (Mt 5,23-24)
Danes je verjetno največja težava mlačnosti Cerkve ravno dejstvo, da se mnogi za edinost sploh več ne trudijo. Avtoriteta samozadostnosti je z ogromnim valom pljusknila v Cerkev in naredila ogromne škode. Tako je kot jaz čutim in mislim. Brez odstopanja. "V mislih imam to, da ta ali oni izmed vas pravi: 'Jaz sem Pavlov, jaz Apolov, jaz Kefov, jaz pa Kristusov.' Mar je Kristus razdeljen? Mar je bil Pavel križan za vas? Mar ste bili krščeni v Pavlovo ime?" (1 Kor 1,12-13) Ali se bomo trudili za edinost in prejeli blagoslov za današnjo evangelizacijo, ali pa se sprijaznili, da smo "brneč zvon in zveneče cimbale" (1 Kor 13,1). Razglašen orkester sicer lahko igra, nihče ne brani, poslušalcev pa je vedno manj. "Prizadevajte si, da ohranite edinost duha z vezjo miru!" (Ef 4,3)
Želim blagoslovljen vstop v veliki teden in naj križ začrta smeri našega truda za edinost.
Pred sedmimi leti smo imeli v župniji misijon. Štirje misijonarji: dva brata kapucina, dve sestri frančiškanki Marijini misijonarki in še nekaj dodatnih bratov kapucinov za pomoč zaradi obsežnosti dela. Misijon smo si zamislili v obliki starodavne misijonske prakse – hoditi od vrat do vrat, obiskati vsako hišo na področju župnije in se dlje zadržati pri tistih, ki so versko mlačni oziroma brezbrižni, in manj pri tistih, ki so v Cerkvi dejavni.
Ker je župnija dokaj velika, predvsem pa skoraj nima blokov, so misijonarji na teren odhajali posamezno. Vsak zase. Dnevno so obiskali povprečno 25 hiš. Sprejem je bil različen: nekateri so jih veselo sprejeli, jim prisluhnili, bili pozitivno presenečeni, drugi so jih vljudno oziroma manj vljudno odslovili. Ves čas misijona so bili misijonarji podprti z molitvijo pred Najsvetejšim v župnijski cerkvi. Misijon je bil dobro sprejet, misijonarji pa zares izčrpani. Morda bi kdo pohvalil izgaranost za Božje kraljestvo, pa vendar se je čutilo, da nekaj ni bilo v redu.
Jezus je dobro vedel, kaj dela, ko je učence pošiljal po dva in dva na njihov prvi misijon. Najprej gotovo zaradi doprinosa vsakega posebej. Vsak prinaša svoj svet, svoje sposobnosti: komplet talentov, izkušenj in razumevanja. Potem zaradi skupinske dinamike, ki lahko dvigne, spodbudi in opogumi šibkejšega in skrbi za pravega duha.
Naslednji razlog lahko najdemo v verodostojnosti. Dve priči sta verodostojnejši, prepričljivejši in barvitejši v podajanju oznanila kakor ena (Prim. 5 Mz 19,15). Pa tudi zato, ker Jezus sam z obljubo obogati in blagoslovi delo in molitev dveh, torej Cerkve. Evangelist Matej lepo izrazi Jezusovo zamisel: "Če sta dva izmed vas na zemlji soglasna v kateri koli prošnji, ju bo uslišal moj Oče, ki je v nebesih. Kjer sta namreč dva ali so trije zbrani v mojem imenu, tam sem sredi med njimi." (Mt 18,20)
Misijon v paru odseva Jezusovo programsko shemo novozavezne skupnosti – Cerkve, kjer bo ravno povezana skupnost, ki jo vodi Duh, nadaljevala njegov misijon. Edinost apostolov kot odmik od preroške prakse je predokus »nebeškega Jeruzalema« in je mogoča le z darovi Svetega Duha.
Kaj ima razmišljanje skupnega s cvetno nedeljo, z Jezusovim veličastnim vstopom v Jeruzalem? V izhodišču nam predstavi dva učenca, ki sta po Jezusovi direktivi poslana, da bi pripeljala oslička. Jezus opredeli nalogo, ki bi jo lahko opravil tudi en sam, pošlje dva in uspeh njunega dela veže na svojo moč oz. avtoriteto.
To stori kasneje še enkrat, ko se ob vnebohodu poslavlja z besedami: "Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence: krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha… In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta." (Mt 28,19-20) Apostola sta z Jezusovo besedo in z izpričano edinostjo (Prim. Mr 11,6) izpeljala na videz sicer nepomembno nalogo, ki pa postane prototip delovanja Cerkve. Jezus Kristus in edinost Cerkve sta ključna dejavnika za uspeh misijona oziroma dela, ki nam je danes zaupano.
Dva, ki stopita na misijonarsko pot in se trudita za edinost, postaneta najverodostojnejša oblika pričevanja in najučinkovitejša metoda prepričevanja. Trud za edinost posveti Jezus, ki pravi: "Če torej prineseš svoj dar k oltarju in se tam spomniš, da ima tvoj brat kaj proti tebi, pústi dar tam pred oltarjem, pojdi in se najprej spravi z bratom, potem pa pridi in daruj svoj dar." (Mt 5,23-24)
Danes je verjetno največja težava mlačnosti Cerkve ravno dejstvo, da se mnogi za edinost sploh več ne trudijo. Avtoriteta samozadostnosti je z ogromnim valom pljusknila v Cerkev in naredila ogromne škode. Tako je kot jaz čutim in mislim. Brez odstopanja. "V mislih imam to, da ta ali oni izmed vas pravi: 'Jaz sem Pavlov, jaz Apolov, jaz Kefov, jaz pa Kristusov.' Mar je Kristus razdeljen? Mar je bil Pavel križan za vas? Mar ste bili krščeni v Pavlovo ime?" (1 Kor 1,12-13) Ali se bomo trudili za edinost in prejeli blagoslov za današnjo evangelizacijo, ali pa se sprijaznili, da smo "brneč zvon in zveneče cimbale" (1 Kor 13,1). Razglašen orkester sicer lahko igra, nihče ne brani, poslušalcev pa je vedno manj. "Prizadevajte si, da ohranite edinost duha z vezjo miru!" (Ef 4,3)
Želim blagoslovljen vstop v veliki teden in naj križ začrta smeri našega truda za edinost.
Zadnje objave
Na levem polu še en kandidat za ljubljanskega župana
15. 7. 2026 ob 16:30
Mijičejevo zavajanje bodo obravnavali po parlamentarnih počitnicah
15. 7. 2026 ob 14:48
Matoz napovedal spremembo zakonodaje; policija danes na delu še v Moravčah
15. 7. 2026 ob 14:44
»Prokleti komunisti!«
15. 7. 2026 ob 14:30
Jankoviću po 20 letih rdeči karton?
15. 7. 2026 ob 11:30
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
helena_3
Zelo dober prispevek, g. Ferlež!
Jaz sem bolj "prizemljen" značaj, visoka filozofija me pusti hladno. Ampak tole me je nagovorilo! Hvala!
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.