Dolgotrajne oskrbe še ni, porabili pa že skoraj polovico namenskih sredstev

Od 1. julija plačujemo obvezen prispevek za dolgotrajno oskrbo, zaposleni in delodajalci po en odstotek od bruto plače, upokojenci pa en odstotek od neto pokojnine. Prihodki za dolgotrajno oskrbo so bili za 6,1 odstotka višji od načrtovanih – do konca oktobra se je v blagajni nabralo že več kot 160 milijonov evrov. A so skoraj polovico teh sredstev tudi že porabili – čeprav se dolgotrajna oskrba še zdaj ne izvaja, kar je razvidno tudi iz plačil.

Od 1. julija do konca oktobra se je v posebno blagajno za dolgotrajno oskrbo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) nabralo 162, 3 milijona evra. Kot je razbrati iz podatkov ZZZS, so bili prihodki za dolgotrajno oskrbo za 6.1 odstotka višji od načrtovanih. Kot je znano – in kot je razvidno iz plačil, se dolgotrajna oskrba na domu še ne izvaja, pravico do dolgotrajne oskrbe v institucijah pa naj bi uveljavili decembra. Kljub temu so do konca oktobra porabili že skoraj polovico tega denarja – nekaj več od 74 milijonov. Kam je šel denar?

Večino denarja za staro pravico, čeprav naj bi bil denar namenski

Nekaj manj kot 149 tisoč evrov so porabili za e-oskrbo (račun izstavlja Telekom Slovenije), ki sicer sodi v okvir dolgotrajne oskrbe. Vendar pa je večina denarja šla na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ).

Za plačilo dodatka za pomoč in postrežbo so odšteli 73,2 milijona evrov. A pozor – gre za staro pravico, ki se z novim sistemom dolgotrajne oskrbe izključuje. Vendar pa je koalicija junija sprejela novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki med drugim v 69. členu določa, da ZZZS iz zbranih prispevkov obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo povrne ZPIZ-u sredstva za dodatek za pomoč in postrežbo. V letu 2025 največ v višini do 112,2 milijona eurov, in sicer najpozneje do 29. oktobra 2025 ter v letu 2026 največ v višini do 91 milijonov eurov, in sicer najpozneje do 28. oktobra 2026. Če izdatki ZPIZ za dodatek za pomoč in postrežbo v letih 2025 in 2026 niso izkazani v višini sredstev, ki jih je ZZZS nakazal ZPIZ-u, se razlika nakaže do 31. januarja 2026 oziroma 31. januarja 2027.

V Financah so ocenili, da gre za 203 milijone evrov, ki so jih »neupravičeno in poniglavo prevalili v breme novega zavarovanja.« Opozorili so, da so prispevki za dolgotrajno oskrbo namenski, torej bi se jih smelo uporabiti le za dolgotrajno oskrbo. Kot so navedli, so odhodki za delo službe ZZZS v zvezi z dolgotrajno oskrbo za deset mesecev znašali 1,05 milijona evrov. Konec novembra bodo plačali še 10.472.812 evrov, in sicer 125 izvajalcem socialnovarstvenih storitev v institucionalnem varstvu starejših – za sofinanciranje dodatnih stroškov dela in dodatnih kadrov.

V blagajni za dolgotrajno oskrbo naj bi že prihodnje leto zmanjkalo denarja

»Vsi zbrani prispevki se vodijo na posebnem podračunu v okviru sistema enotnega zakladniškega računa države, ločeno od drugih javnih sredstev države. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je imetnik podračuna, pa je vzpostavil ločene finančne in podatkovne tokove,« je finančno ministrstvo oktobra odgovorilo na poslansko vprašanje Anžeta Logarja (Demokrati). A so že takrat pojasnili, da bo do konca leta treba vrniti izplačana sredstva za dodatek za pomoč in postrežbo v letošnjem letu, in sicer v znesku do 112 milijonov evrov.

Kot so sredi oktobra pojasnili na ministrstvu, so do konca leta načrtovana povračila za dodatne stroške dela domovom za starejše in izvajalcem institucionalnega varstva za odrasle – denimo z motnjami v duševnem in telesnem razvoju – v ocenjenem znesku 36,7 milijona evrov. Sredstva za uveljavitev pravice do dolgotrajne oskrbe na domu in e-oskrbe pa so ocenjena na 18,7 milijona evrov. Kot so poročali na 24ur, naj bi projekcije zdravstvene zavarovalnice kazale, da bo v blagajni za dolgotrajno oskrbo že prihodnje leto zmanjkalo denarja.