Sistem dolgotrajne oskrbe daleč od vladnih napovedi in finančnih projekcij

Reprezentativne delodajalske organizacije pozivajo Vlado Republike Slovenije, da nemudoma prevzame nadzor nad izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe, zagotovi popolno transparentnost podatkov ter opravi celovito analizo finančne vzdržnosti sistema nad porabljenimi sredstvi. Potek implementacije dolgotrajne oskrbe bi moral biti pod skrbnim nadzorom kompetentnih strokovnjakov – za izvajanje novih storitev dolgotrajne oskrbe je bilo v letu 2025 od pobranih 270 milijonov evrov dejansko porabljenih zgolj približno 18 milijonov evrov, na drugi strani pa dejanska doplačila za institucionalno varstvo presegajo vse projekcije. Dinamika porabe torej kaže na resno tveganje za finančno vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe.

Reprezentativne delodajalske organizacije Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) in Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ponovno opozarjajo, da sistem dolgotrajne oskrbe ni bil niti strokovno niti finančno niti operativno vzpostavljen v obsegu, kot je bil napovedan – kljub temu pa že trajno obremenjuje zaposlene, gospodarstvo in upokojence.

Poleg zbiranja sredstev preko prispevka »na zalogo«, se je kot ključna težava izkazalo nedelovanje večine novih storitev in bistveno višji odhodki od načrtovanih. V letu 2025 je bilo zbranih približno 270 milijonov evrov prispevkov. Ob koncu leta je ostalo 252 milijonov presežka, ki ni bil namenjen neposrednemu izvajanju storitev. Hkrati dejanski stroški doplačil za institucionalno varstvo bistveno presegajo prvotne in naknadne projekcije. »To kaže na popolno neobvladovanje tako časovnega načrtovanja dolgotrajne oskrbe in implementacije novih produktov kot načrtovanja finančnih tokov reforme,« poudarjajo reprezentativne delodajalske organizacije in pozivajo Vlado RS, da nemudoma prevzame nadzor nad izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe, zagotovi popolno transparentnost podatkov ter opravi celovito analizo finančne vzdržnosti sistema nad porabljenimi sredstvi.

Novih storitev dolgotrajne oskrbe v lanskem letu le v vrednosti 18 milijonov evrov

V lanskem letu je bilo na podlagi prispevne stopnje za dolgotrajno oskrbo (1 % zaposleni + 1 % delodajalci), ki se pobira od 1. julija 2025, zbranih okoli 270 milijonov evrov. Od tega je bilo 112 milijonov evrov iz sredstev dolgotrajne oskrbe prenesenih na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), in sicer za financiranje dodatka za pomoč in postrežbo, kar ni namenska poraba sredstev. Okoli 140 milijonov evrov sredstev je bilo ob koncu leta še vedno neporabljenih. Ta sredstva so zbrana na enotnem zakladniškem računu države, kjer so začasno vezana kot depoziti in služijo zagotavljanju likvidnosti državnega proračuna.

Ob upoštevanju nenamenske porabe in neporabljenih sredstev je bilo za izvajanje novih storitev dolgotrajne oskrbe v letu 2025 dejansko porabljenih zgolj približno 18 milijonov evrov.

Ti podatki potrjujejo, da nove storitve dolgotrajne oskrbe za upravičence še niso zaživele v pričakovani meri, saj sistem ni operativno vzpostavljen v obsegu, kot je bil napovedan. Delodajalske organizacije so tako stanje predvidele in so zato že pred časom predlagale, da se prispevek začne pobirati v zmanjšanem odstotku.

Sistem ni operativno vzpostavljen v obsegu, kot je bil napovedan.

Dejanska doplačila za institucionalno varstvo presegajo vse projekcije

Posebej zaskrbljujoča so odstopanja pri stroških doplačil za institucionalno varstvo. Delodajalske organizacije so ob sprejemanju reforme ocenile, da bi ob povprečnem doplačilu 500 evrov na oskrbovanca (pri približno 18.000 oskrbovancih) mesečni strošek znašal do 10 milijonov evrov oziroma približno 120 milijonov evrov letno. Naknadne projekcije Ministrstva za solidarno prihodnost so strošek ocenile na 25 milijonov evrov mesečno oziroma na skoraj 299,5 milijona evrov letno. Finančni načrt ZZZS je na tej postavki načrtoval porabo v višini 28 milijonov evrov mesečno oziroma 335 milijonov evrov letno. Decembrska realizacija je presegla 40 milijonov evrov mesečno. Na letni ravni to pomeni približno 480 milijonov evrov.

Gre za bistveno odstopanje od prvotnih ocen in kasnejših scenarijev, na kar so delodajalske organizacije vseskozi opozarjale. Takšna dinamika porabe kaže na resno tveganje za finančno vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe. Obstaja realna nevarnost, da nova prispevna stopnja že kmalu ne bo zadostovala za pokritje vseh stroškov in bodo dodatna finančna bremena ponovno prevaljena na uporabnike storitev.

Situacija zahteva takojšnje ukrepanje in temeljito analizo finančne situacije, vzpostaviti je potrebno sledljivo in transparentno poročanje o uvajanju produktov in porabi sredstev ter okrepljen nadzor nad izvajanjem dolgotrajne oskrbe. Ker gre za eno največjih sistemskih reform na področju socialne varnosti, je po oceni delodajalcev nujno potrebno, da je potek implementacije dolgotrajne oskrbe pod skrbnim nadzorom kompetentnih strokovnjakov in ne prepuščeno dobronamernim laikom brez potrebnih referenc na tem področju.