Norveška odpira nove vrtine v Arktiki navkljub nasprotovanju EU

EU in Norveška sta v sporu zaradi odprtja novih naftnih vrtin v Arktičnem območju. EU je sprejela načelni moratorij leta 2021, vendar ne gre za zavezujoč moratorij, ampak za politiko nasprotovanja novim naftnim in plinskim vrtinam. Norveška je zato uradno zaprosila EU, da prekliče moratorij, oziroma načelno politiko nasprotovanja novim vrtinam v Arktičnem območju.

Norveško lobiranje v EU

Norveška je v začetku leta pospešila lobiranje v EU institucijah z obiski politikov, birokratov in lobistov, da bi evrokrate pridobili na svojo stran. Norveška je predvsem po ameriškem napadu na Iran in blokadi Hormuške ožine predlagala načrt odprtja novih vrtin v Arktičnem morju, kar bi pocenilo energente v Evropi. Norveška proizvede približno 30% plina za potrebe EU in Velike Britanije. Norveška je že označila 70 dodatnih lokacij za iskanje novih vrtin v Barentsovem in Norveškem morju.

Norveška proizvede približno 30% plina za potrebe EU in Velike Britanije.

Dnevna proizvodnja Norveške je med 1,9 in 2,2 milijona sodčkov na dan, kar vključuje tekočine iz naravnega plina (NGL), surovo nafto in kondenzate. Norveški delež svetovne proizvodnje je okoli 2% in je ena največjih proizvajalk plina. Večino plina se transportira skozi 8.800 km dolgo mrežo plinovodov, ki so v večini speljani pod morskim dnom, medtem ko se okoli 5% utekočinjenega plina (LNG) transportira iz plinskega polja Snøhvit. Izvoz energentov prinese Norveški okoli 92 milijard evrov letno, od tega je neto prihodek v državni proračun okoli 63 milijard evrov na leto.

Norveški delež svetovne proizvodnje je okoli 2% in je ena največjih proizvajalk plina.

Pomisleki evrokratov in zelenih

Pričakovano so zeleni in evrokrati proti novim vrtinam v Arktičnem morju. Ti namreč pravijo, da se Arktično morje ogreva tri do štirikrat hitreje ko ostala morja. Poleg tega kritizirajo norveške namere, ki bi z dodatnim črpanjem energentov povzročila težje doseganje evropskega cilja ničtih izpustov do leta 2050. Ljudje bi namreč dovoljenje za vrtanje razumeli kot sprejemljivost fosilnih goriv, verjetno pa bi norveškemu zgledu sledile še ostale države. Prav tako poudarjajo, da je energetska kriza le začasna.

Norveška odgovarja, da je nepravično obtoževati Norveško, saj evropske države kupujejo energente na globalnem jugu. Zakaj bi bila torej težava povečati uvoz nafte in plina z Norveške, ki je evropska država, medtem ko EU države z izvoznicami na globalnem jugu sklepajo alternativne posle in iščejo nove poti za uvoz v Evropo? Poleg tega bi zmanjšanje izvoza energentov za Norveško pomenilo zmanjšanje zaposlenosti, več lokalnih skupnosti pa bi utrpelo hud ekonomski udarec. Enako bi veljalo za norveški proračun in državni sklad, od katerega so odvisne tudi pokojnine in socialni transferji.

Mednarodna agencija za energijo IEA podpira Norveško

Direktor IEA Fatih Birol se je sestal z evropskimi birokrati in apeliral naj podprejo Norveško pri črpanju iz novih vrtin. Poudaril je namreč, da je evropska energetska situacija izjemno ogrožena, vedno bolj je namreč odvisna od drugih držav. Evropa se namreč ne more zanašati izključno na vetrno in solarno energijo, ki sta predvsem komplementarna vira energije. Posledice so vidne že danes v izraženih cenah energije na trgih in stroških v industriji, ki prisiljujejo podjetja v zaprtje.

Evropa se ne more zanašati izključno na vetrno in solarno energijo, ki sta predvsem komplementarna vira energije

Norveški minister za energijo Terje Aasland je za javnost povedal, da EU birokrati verjamejo v Norveško kot zeleno baterijo Evrope. Toda kot pravi Aasland, je ta ideja popolnoma zgrešena in nerealna ter nikakor ne more zaživeti v praksi. Evropa si namreč nadeja izgradnje velikih interkonektorjev, ki bi povezovali norveško hidroenergijo z evropskimi državami. Aasland je povedal, da Norveška ne bo gradila dodatnih interkonektorjev, evropske države pa morajo same poskrbeti za lastno energetsko varnost. To ne pomeni, da trg ne bo odprt, prav tako pa to ne pomeni, da bo Norveška gradila nerealne in neprofitne projekte.

Suverena pravica Norveške

Norveška je jasno izrazila namero prodajati energente še naprej, ne glede na kritike evrokratov. Ti so namreč Norvežanom vrgli rokavico in opozorili, da od eksploracije do prodaje mine okoli 18 let, zato bo evropski koncept ničtih izpustov ogrožen. Toda evropska ideja ničtih izpustov do 2050 je popolnoma zgrešena in utopična, EU pa bo v vsakem primeru še vedno uporabljala fosilne energente. Že grožnje evropski energetski neodvisnosti kažejo, da bo zaradi groženj nekje morala popustiti. Potem je bolje, da dobavlja potrebno energijo Norveška kot pa države z globalnega juga.

Glede zmanjšanja norveške proizvodnje energentov Aasland odgovarja, da je ravno to razlog za nove vrtine, ki bodo prišle v uporabo ravno takrat, ko se bodo pojavile nove potrebe po energentih. Vsekakor pa norveške vrtine ne bodo ogrozile ekosistema na Arktiki, saj ga niso niti do sedaj. Norvežani so kolegom v EU jasno povedali, da je vrtanje nafte in plina njihova suverena pravica, ki je EU ne more vzeti. Zato kaže, da bo Norveška ne glede na pritožbe evrokratov začela s projekti v Arktičnem morju.

Vsekakor pa norveške vrtine ne bodo ogrozile ekosistema na Arktiki, saj ga niso niti do sedaj.

Koalicija evrokratov, nekaj evropskih poslancev, zelenih in t. i. 'družbeno odgovornih' skladov

Evrokrati in zeleni so našli zaveznike v sindikatih in pokojninskih skladih. Proti novim vrtinam so največji norveški pokojninski sklad KLP, potem Nordea Asset Management, danski pokojninski skladi Sampension, AkademikerPension in Velliv ter posojilnici Triodos Bank in Cultura Bank. Omenjeni skladi so sicer že tako znani po 'družbeno odgovornih' investicijah, skladu KLP pa je že nekdanji norveški minister za finance Jens Stoltenberg povedal, da jim bo počasi zmanjkalo podjetij za investiranje.

Ta koalicija je Norveško obtožila ogrožanja varnosti EU, ker je del vrtin blizu ruskih teritorialnih voda. Pravijo še, da so ocene Rystad Energy in norveške vlade o rezervah energentov pretirane. Toda koalicijo najbolj moti, da bi se zaradi norveškega vrtanja uporaba fosilnih goriv podaljšala po letu 2050. Koalicija je zbrala preko 200 podpisov evrokratov, državnih uslužbencev, zelenih, akademikov, intelektualcev in šefov 'družbeno odgovornih' skladov.

Norveška stoji trdno v svojih namerah

Norveška odgovarja na te obtožbe s pravico do suverenosti in dejstvom, da če EU želi še naprej energente iz evropske celine, potem se o Arktiki morajo pogovarjati. V tem trenutku je načrt enake proizvodnje do leta 2035, če pa želi EU ostati energetsko neodvisna, potem je ključna proizvodnja energentov iz Barentsovega morja. To bo obdržalo skupnosti na meji z Rusijo, ki bi sicer zapustile omenjena mesta.

Norvežani pravijo, da EU moratorij ne bo Norveški v nobenem primeru preprečil črpanja nafte in plina na Arktiki. Aasland je povedal, da četudi EU ne bo kupovala norveških energentov, jih bo ta izvažala preko Equinorjevega LNG obrata Melkoeya v bližini Hammerfesta. Poudaril je, da so norveške povezave z evropskim omrežjem naredile Norveško bolj ranljivo, kajti nihanja cen v EU in Veliki Britaniji so prizadela tudi norveško industrijo in gospodinjstva.

Zato je na Norveškem veliko nasprotovanje prebivalcev gradnji novih interkonektorjev z Evropo, saj bi to še bolj negativno vplivalo na cene energije na Norveškem. Aasland zato poziva Evropo, naj preneha z neuresničljivimi cilji in škodljivimi ukrepi, kot je zapiranje nuklearnih in plinskih elektrarn. Poudaril je namreč, da je ravno integriran sistem, torej nuklearna, hidro, plinska in fosilna energija v kombinaciji z obnovljivimi viri, ključen za dolgoročno stabilnost energetskega trga in znižanje cen za tako za gospodinjstva kot za industrijo.

Norvežani pravijo, da EU moratorij ne bo Norveški v nobenem primeru preprečil črpanja nafte in plina na Arktiki.