Domačinom je dovolj romskega nasilja, vladi sporočajo: Če nas ne boste zaščitili vi, se bomo morali zaščititi sami

Predstavniki krajevnih ljudskih iniciativ z območja Dolenjske vladi sporočajo, da se je čas za izgovore iztekel. Ko gre za romsko nasilje nad domačini, zahtevajo takojšnje ukrepanje. »Zahtevamo, da se predlogi županov in civilne družbe vzamejo resno in se nemudoma implementirajo,« je na novinarski konferenci poudaril predstavnik regijske civilne iniciative za reševanje romske problematike Silvo Mesojedec. Kot je dejal, ne bodo stali križem rok in opazovali, kako njihovo okolje postaja območje strahu. »Če nas ne boste zaščitili vi, se bomo morali zaščititi sami. To ni grožnja. To je obljuba. Obljuba našim otrokom in naši prihodnosti,« je napovedal.

To ni le problematično, to je alarmantno

Razmere so po oceni Mesojedca ušle izpod nadzora. Danes ne govorimo več o posameznih incidentih in o statistiki, pač pa »o strahu, ki se je naselil v naše domove, na naše ulice in otroška igrišča«. Država pa medtem ne zmore ali pa noče zaščititi svojih državljanov.

Predstavniki iniciativ so se sicer v ponedeljek sešli s pristojnimi na ministrstvu za notranje zadeve in v policiji. Kot pravi Mesojedec, v iniciativi sicer priznavajo dobro sodelovanje s policijo, prav tako so zadovoljni, da so jim na ministrstvu prisluhnili. »A poslušanje ni dovolj,« je opozoril.

Medtem ko na sestankih izmenjujejo podatke in mnenja, se namreč v Jugovzhodni Sloveniji, posebej v Novem mestu in Šentjerneju, pa tudi na območju Ljubljane dogaja »prava varnostna kriza«. »Mladoletni Romi, celo otroci, napadajo otroke večinskega prebivalstva. Starši živijo v nenehni skrbi. To ni več zgolj problematično, to je alarmantno,« je poudaril.

Politika jih je preslišala

Politika pa ne postori ničesar. Kot je spomnil Mesojedec, je enajst županov Jugovzhodne Slovenije pripravilo konkretne predloge zakonodajnih sprememb, ki bi razmere izboljšale. »Politika nas je preslišala,« je povedal.

A ko institucije odpovedo, ko politika obrne hrbet in se nasilje nekaznovano širi, imajo ljudje dovolj. »In mi imamo dovolj. Dovolj romskega nasilja, dovolj praznih obljub in dovolj ignoriranja s strani tistih, ki bi morali zagotavljati red in varnost za vse,« je dejal.

Zato so bile po zgledu šentjernejske v minulih tednih ustanovljene nove ljudske iniciative, in sicer v Brežicah, Krškem, Škocjanu, Novem mestu in v Trebnjem. Tudi Regijska civilna iniciativa se bo po napovedi Mesojedca preimenovala v Ljudsko iniciativo Dolenjske.

Cilj ni konflikt, cilj je varnost

Kot je pojasnil vodja regijske iniciative, te niso nastale iz sovraštva, ampak iz nuje, saj očitno le organizirano ljudstvo lahko doseže nujno potrebne spremembe. »Naš cilj ni konflikt, naš cilj je varnost. Naš cilj je prihodnost, v kateri se naši otroci ne bodo bali iti v šolo ali na igrišče,« je poudaril.

Na današnji novinarski konferenci so spregovorili tudi predstavniki Ljudskih iniciativ Brežice, Škocjana, Šentjerneja, Novo mesto in Ljubljane Roje. Med drugim so izpostavili, da se zavzemajo za rešitev problema, ki tare celotno Jugovzhodno Slovenijo.

Da natančno spremljajo korake vladajoče politike, njeno propagando ter jo primerjajo z realizacijo, je povedal tudi član Ljudske iniciative Šentjernej Domen Matjaž. Kot je pojasnil za Domovino, sicer opažajo korekcije zakonodaje, ki pa niso zadostne. »Žal opažamo, da ob vsakodnevnem življenju prebivalcev ni opaznega napredka v smislu enakosti pred zakonom,« je dejal.

Obeta se nov shod v Šentjerneju

Iniciativa bo po njegovih napovedih pri svojih zahtevah vztrajala toliko časa, da bodo te spremembe tudi občutili. V ta namen v iniciativi pripravljajo nov shod, datum bodo sporočili do konca tedna. Od protesta sredi julija se namreč razmere niso prav nič umirile. Požig avtomobila, rafalno streljanje na Mihovici, pa izstrelek iz Dobruške vasi, ki je le za meter zgrešil domačine, je nanizal Matjaž.

Posebej je spomnil tudi na sodbo v primeru pretepenega Andreja Goriška. Kot je pojasnil, je nasilni storilec za »kazen« dobil le družbeno koristno delo. Gre pa za kršitelja, ki ga je policija obravnavala že več kot 70-krat in ki je pri vsega 23 letih zagrešil že 40 kaznivih dejanj.

Niso proti Romom, ampak proti nasilju

Z akcijami bodo nadaljevali. Tudi zato, da si bodo žrtve nasilja upale izpostaviti, ne nazadnje pa, ker želijo enakopravno obravnavo vseh. Delovno sposobni Romi naj poprimejo za delo, otroci naj hodijo v vrtce in šole, predvsem pa naj pristojni poskrbijo za plačilo kazni, tudi z izterljivostjo socialnih transferjev, je naštel Matjaž.

Kot je poudaril, niso a priori proti romski skupnosti, želijo pa preprečiti nasilna dejanja. Problematiki želijo priti do dna s skupnimi napori, ne pa z delitvami med levimi in desnimi, je še povedal.