Domovina 276: Stavbenik Josip Slavec: Dvakrat so ga hoteli uničiti

V 276. številki tednika Domovina objavljamo intervju z dr. Jožetom Plutom, pišemo o slovenski zgodovini, osamosvojitvi in aktualnem političnem dogajanju. Prinašamo komentarje o domači in tuji politiki, zgodovinske prispevke ter nadaljevanje zgodbe o vzponu Islamske države. Ne manjkajo niti zanimivi pogovori, kulturne in glasbene vsebine, izletniški namig, jesenski recept in razvedrilo.

Luka Svetina se je pogovarjal z nekdanjim vojaškim vikarjem Slovenske vojske dr. Jožetom Plutom o protestih na državni proslavi, simboliki rdeče zvezde in pomenu osamosvojitve Slovenije. Plut je spregovoril tudi o povojnih pobojih, dostojnem pokopu žrtev, odnosu do zgodovine ter pomenu demokracije in državnih simbolov.

Ivo Žajdela piše o 125. obletnici rojstva kranjskega stavbenika Josipa Slavca, ki so jo obeležili v Kranju, ter predstavlja njegovo gradbeno dediščino in prispevek k razvoju mesta. Izpostavi njegove gradbene dosežke, podjetniško vizijo in usodo po povojni nacionalizaciji podjetja.

Tomaž Cuder analizira razmerja političnih sil pred ljubljanskimi županskimi volitvami 15. novembra, na katerih kandidira rekordnih petnajst kandidatov. Na podlagi preteklih volilnih rezultatov in javnomnenjskih anket predstavi podporo Zoranu Jankoviću, možnosti njegovih izzivalcev ter vpliv volilne udeležbe na volilni izid.

V že deveti epizodi oddaje BRIF se je voditelju Timu Rauterju pridružil Janez Marinko. Spregovorila sta o domnevni aferi Zorana Stevanovića, dogajanju na državni proslavi ob dnevu suverenosti, politični polarizaciji ter privilegijih Luke Mesca pri pridobivanju stanovanjskega kredita.

Politični analitik Miran Videtič zaostrovanje razmer v Bosni in Hercegovini povezuje z interesi velikih sil, vplivom Srbije in Rusije ter opozarja na vse močnejši vpliv srbskega kapitala in politike v Sloveniji, kjer vidi tudi Zorana Stevanovića kot naslednika političnih praks Zorana Jankovića.

Tomaž Cuder se je v oddaji Vroča tema pogovarjal z astrofizikom prof. dr. Nirom Shavivom o vplivu Sonca in kozmičnih žarkov na podnebne spremembe, njegovih pogledih na podnebne modele IPCC ter pomenu jedrske energije.

Ivo Žajdela predstavi življenje in smrt duhovnika Izidorja Zavadlava, ki so ga pred 80 leti umorili komunistični morilci, ter poroča o spominskih slovesnostih na Marijinem Celju in kraju njegove smrti. Spominu na župnika, njegovo duhovniško poslanstvo in žrtve povojnega nasilja so se poklonili s sveto mašo in romanjem.

Dr. Jože Dežman v četrtem delu prispevka o Vitomilu Zupanu predstavlja njegovo zaslišanje 23. septembra 1948, na katerem so posebno pozornost namenili satiričnim risbam, s katerimi je kritiziral slovenske kulturne delavce, oblast in Agitprop CK.

Milena Miklavčič opozarja, kako hitro lahko zahteva po omejevanju ljudi postane izgovor za utišanje drugače mislečih. Danes bi omejevali tiste, ki nam niso všeč, jutri pa lahko sami postanemo žrtve takšnih meril. Svoboda zahteva odgovornost in enake vatle za vse.

Aljuš Pertinač primerja Vučićev način vladanja v Srbiji s političnimi razmerami v Sloveniji ter podobnostmi v delovanju oblasti. V ospredje postavlja Zorana Stevanovića in njegovo vlogo v novi vladajoči koaliciji ter vprašanje, ali se bo slovenska politika zares otresla srbskih političnih vzorcev.

Andraž Šest nadaljuje serijo člankov o vzponu Islamske države. Tokrat opisuje ameriško vojaško posredovanje proti ISIS, nastanek mednarodne koalicije in spopade za ključna iraška mesta. Posebno pozornost nameni padcu Ramadija ter korupciji in sektaštvu iraške oblasti, ki sta pripomogla k vojaškim uspehom džihadistov.

Dr. Milan Krek se spominja svojih izkušenj iz osamosvojitvene vojne leta 1991 ter pravi, da se Slovenija ni le odcepila od Jugoslavije, temveč se je morala osvoboditi tudi jugoslovanske vojske. Rdečo zvezdo razume kot simbol agresorja, ki je napadel Slovenijo, zato meni, da zanjo na državnih proslavah ob osamosvojitvi ni prostora.

Ddr. Verena Vidrih Perko razmišlja o pomenu mita o ugrabitvi Evrope ter njegovih različnih razlagah skozi zgodovino. Ob tem se posveča pomenu mitov, jezika in kulturne dediščine ter vprašanju, kaj njihovo zavračanje pomeni za evropsko identiteto in prihodnost.

Matej Leskovar v članku serije Ljudskofrontna koalicija razpravlja o tem, kako dr. Tine Hribar utemeljuje slovenski narod. Njegovo pojmovanje sooči z Engelsovim pogledom na Slovane in s komunističnim tolmačenjem slovenske zgodovine.

Matej Leskovar v članku serije Kolaboracija in propaganda osvetli, kako je kralj Peter II. popuščal pritiskom Britancem in nazadnje sprejel protiustavni Beograjski sporazum, ki je oblast prenesel na Tita. Toda nazadnje je sporazum preklical in s tem vsaj pravno rešil obstoj Kraljevine Jugoslavije.

Igor Gošte nas povabi na izlet od Term Čatež do slikovitega gradu Mokrice in hrvaškega Samoborja. Ob termalnem razvajanju in sprehodu med grajskimi zidovi izlet zaokroži še s pokušino znamenite samoborske kremne rezine.

Ivan Sivec začenja serijo člankov o življenju in delu pesnika Simona Gregorčiča, goriškega slavčka. V prvem delu opisuje njegovo otroštvo na Vrsnem, prve korake v šolanju, družinske preizkušnje in začetek pesniške poti, na kateri se je že zgodaj pokazala njegova ljubezen do slovenskega naroda.

Ivan Sivec se vrača k zlatim časom slovenske narodno-zabavne glasbe in koncertu v Novem mestu, posvečenemu spominu na njene legendarne ustvarjalce in izvajalce. V ospredju je Franci Smrekar, ki je s prireditvijo počastil glasbeno dediščino ter poskrbel, da je bil celoten izkupiček namenjen dobrodelnosti.

dr. Andraž Arko nam predstavi film Klara Asiška – zgodba o kristjanki, ki sveto Klaro postavlja v središče pripovedi kot samostojno duhovno osebnost. V ospredju so njena osebna poklicanost, radikalno evangeljsko uboštvo, globoka povezanost s Kristusom ter poseben duhovni odnos s sv. Frančiškom.

Selma Bizjak tokrat postreže z receptom za kostanjevo juho z jesenskimi gobami, ki je ravno pravšnja izbira za hladne jesenske dni. Pa dober tek!

Tokratno številko je uredil Ivo Žajdela. 

Ne manjka niti raznolikih sproščujočih in zabavnih vsebin, ki bodo poskrbele za prijeten oddih ter trenutke dobre volje.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.