Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja

Tokratna 246. številka revije Domovina raziskuje napredek slovenskih biotehnoloških inovacij, izzive sistema dolgotrajne oskrbe ter spore okoli gradnje kanala C0, hkrati pa analizira vplive tujih in domačih politikov, zgodovinske kolaboracije, kulturne dediščine, izobraževalnih zavodov, vzgoje in še česa.

Tomaž Cuder se je v intervjuju pogovarjal z biokemikom in inovatorjem dr. Matevžem Korenčem, o razvoju Biotehnopolisa, vlogi podjetja GaletaBio, prenosu znanja v industrijo ter napredku genskih terapij in proizvodnje zdravil.

Tina S. Bertoncelj opozarja na neenakosti, finančne težave in nepreglednost sistema dolgotrajne oskrbe, kjer razlike v plačilih, zamude, slabo delujoč sistem in pomanjkanje kadra poglabljajo stisko uporabnikov.

Luka Svetina se je pogovarjal z Urošem Jernejcem in odvetnikom Klemnom Golobom o nasilju varnostnikov, nezakoniti gradnji kanala C0 ter očitkih o nepravilnostih policije, oblasti in pravosodnega sistema.

Tomaž Cuder opozarja na nezakonito uporabo fizične sile in odvzem osebnih podatkov s strani varnostnikov, ki resno ogrožajo lastnike zemljišč.

Dogajanje ob gradbišču kanala C0 prikazuje, kako se iz žrtev nasilja preiskovalni in pravosodni organi naredijo krivca, medtem ko se pravi agresorji izognejo odgovornosti. Tematiko nam opiše Peter Avsenik.

Andraž Šest piše o Georgu Sorosu, ki pod pretvezo odprte družbe in humanizma s financiranjem skrajno levih nevladnih organizacij spodbuja netoleranco, nasilje in vpliva na politiko, pri čemer so prvotni humanitarni programi postali sporni in vprašljivi.

Milan Gregorič piše o Trumpovih kontroverznih dejanjih v Venezueli, Grenlandiji, Iranu in Ukrajini ter Rusiji, ki kršijo mednarodno pravo, a poskušajo omejiti zločinske režime, pri čemer povzročajo dvome o legitimnosti njegovih potez.

Matej Leskovar piše o koalicijah SKD in SLS z LDS, ki so ohranile komunistične vzvode v gospodarstvu in politiki ter razočarale volivce - gibanje Svoboda poskuša ponoviti isti vzorec. Kam se bodo obrnile desne stranke, bomo videli.

Mitja Pucelj poudarja, da je komuniciranje »duša« organizacije, dvosmerni proces s povratno zanko, kjer stalna interakcija vodstva in zdravo vzdušje omogočata učinkovito delovanje, medtem ko zgolj posredovanje informacij ni dovolj.

Andrej Tomelj piše o praznovanju 70. letnice ZRSŠ, ki pa ostaja preplet birokracije, ideologij in papirnatega učenjakarstva, kar ni v oporo učiteljem in mladim in ne gradi kakovostnega izobraževanja.

Aljuš Pertinač piše, da izbor predsednika DZ in manevriranje NSi, Demokratov ter Resnice lahko odločilno vpliva na moč Roberta Goloba, saj bi izvolitev Janeza Ciglerja Kralja ali drugega NSi poslanca na ustanovni seji pomenila ključno prerazporeditev moči v novem parlamentu.

Milena Miklavčič piše o tem, da mladi ne bodo slepo sledili ideologijam prednikov, temveč iščejo resnico, smisel, osebno odgovornost in pravične vrednote, brez političnih manipulacij.

Matej Leskovar nam v desetem delu o kolaboraciji pojasni, da kolaboracija z okupatorjem ni enoznačna, temveč obstajajo različne vrste – nevtralna, taktična, pogojna in brezpogojna – ter podrobno pojasni pomen kolaboracije ter kdaj je ta dovoljena in kdaj predstavlja izdajo države.

Peter Avsenik piše o tem, da predhodni postopek beatifikacije Filipa Terčelja še ni stekel, saj primanjkuje organiziranih promotorjev in ustrezne dokumentacije, Terčeljevo mučeništvo in razdajanje pa jasno izkazuje njegovo svetniško osebnost.

Piše tudi o Emilu Keteju iz Dolenj, ki je bil umorjen svoje vere; že kot otrok je kazal globoko pobožnost, v semenišču se je predano in z zavedanjem poslanstva pripravljal na duhovniški poklic in mučeništvo.

Ivan Sivec v drugem delu Neznanih znancev piše o Juriju Vodovniku, ki je kljub skromnemu življenju postal vzoren ljudski pesnik, katerega ustvarjalnost in neposrednost jasno izkazujeta njegov prispevek k slovenski kulturni dediščini.

Igor Gošte v rubriki Kam na izlet piše o Mozirju, ki izstopa po čudovitem Mozirskem gaju, urejenem starem mestnem jedru ter številnih izletniških in športnih možnostih, ki obiskovalcem ponujajo naravo, zgodovino in rekreacijo.

Dr. Andreja Poljanec piše, da si mora alkoholik najprej priznati svojo šibkost, sprejeti ranljivost in poiskati podporo družine ter prijateljev, saj le iskrenost do sebe in drugih omogoča resnično okrevanje in čustveno preobrazbo.

Slavko Podboj je humorist in pisec besedil, znan po prireditvah z Lojzetom Slakom in ponarodeli pesmi Čebelar. Na oder je pripeljal romski par Brajdimira in Berto, nekoč simbol simpatičnosti in bistrosti Romov.

P. dr. Andraž Arko pa nam v rubriki Gledali smo podrobneje predstavi film Lurd, zgodovinsko dramo vredno ogleda. Film prikazuje, kako se vera, dvom in milost prepletajo skozi generacije, povezane z zgodovinskimi prikazovanji Device Marije in osebnimi družinskimi zgodbami.

Selma Bizjak nas zopet vabi v kuhinjo z njenim receptom, tokrat za rezance z lososom in roza smetanovo omako. Tudi tokrat pa ne manjka ugank za miganje možgančkov ter šal za sprostitev.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.