Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino

Tokratna, že 252. številka Domovine prinaša razprave o spominu in pokopu žrtev povojnih pobojev ter o različnih družbenih in političnih vprašanjih. Dotika se tudi kulture, gospodarstva, zgodovine in aktualnega dogajanja v Sloveniji.

Ddr. Verena Perko v prispevku piše, da je pokop mrtvih temeljna civilizacijska in etična norma, zato je preprečevanje pokopa po nesprejemljivo in v nasprotju z osnovnim spoštovanjem do človekovega dostojanstva.

Peter Avsenik piše o slovesnosti na Trgu republike, kjer so se udeleženci poklonili žrtvam komunističnega nasilja ter poudarili pomen dostojnega pokopa in ohranjanja spomina.

Erika Ašič poroča o spominski slovesnosti v Dobrepolju, dolini črnih rut, kjer so se poklonili žrtvam (po)vojnega komunističnega nasilja ter poudarili pomen resnice, spomina in sprave.

Peter Avsenik opisuje Pohod za življenje v Kopru, kjer so udeleženci ob pričevanjih izpostavili, da se življenje začne s spočetjem ter pozvali k zaščiti nerojenih otrok in večji družbeni podpori materam v stiski.

Vida Petrovčič se je v oddaji Odmev tedna pogovarjala z dr. Jožetom Možino. Objavljamo strnjen zapis, sogovornika pa sta se dotaknila tako političnih, gospodarskih kot zgodovinskih tem.

Andraž Šest piše o vzponu islamistične internacionale PAIC, ki je v Egiptu in Savdski Arabiji pripravljala islamske revolucije ter organizirala atentat na egiptovskega predsednika Mubaraka. Le-ta je preživel več atentatov.

V intervjuju arhitekt Milan Zdravko Kovač izpostavlja sistematično uničevanje kulturne in arheološke dediščine v Ljubljani s strani ljubljanskega župana in institucij ter kritizira ravnanje mestnih oblasti in pristojnih institucij pri urbanističnih posegih v prestolnici. Z njim se je pogovarjal Peter Avsenik.

V intervjuju dr. Aleš Štrancar kritizira slovensko gospodarstvo zaradi odvisnosti od Nemčije in evropskih dobavnih verig, opozarja na prihajajoče gospodarske težave, kritičen pa je tudi do birokracije in vpliva globalizma na Evropo in Slovenijo. Z njim se je pogovarjala Vida Petrovčič.

Mitja Pucelj razpravlja o procesnem in timskem pristopu v organizacijah, pri čemer poudarja pomen organizacijske kulture, sodelovanja med zaposlenimi ter prenosa odgovornosti znotraj poslovnih procesov.

Andrej Tomelj kritično obravnava ravnanje ministrice Aste Vrečko in projekt slovenskega paviljona na Beneškem bienalu ter piše o spornih posegih v kulturno dediščino, urbanistične odločitve v Ljubljani.

Jan Zobec v prispevku razmišlja o delovanju levice in njenem odnosu do države ter medijev ter ob tem izpostavlja zavist, dvojna merila in vpliv ideologije na družbo.

Matej Leskovar v svoji kolumni Ljudskofrontna koalicija nadaljuje z esejem Spomenke Hribar Krivda in greh, za katerega pravi, da je večplastno prispeval k vzpostavitvi okoliščin, ki so omogočile aktivacijo ljudskofrontne koalicije. Poudari tudi zlorabo vloge Edvarda Kocbeka v eseju, da bi eseju dali krščansko noto.

Matej Leskovar osvetli, kako gleda na domobransko prisego mednarodno pravo. V članku prikaže, kako je propaganda vplivala na razumevanje domobranske prisege, in opredeli okvir, znotraj katerega jo moramo razumeti.

V svoji kolumni Aljuš Pertinač kritično obravnava zastoje na slovenskih avtocestah in odzive pristojnih ter govori o odgovornosti, neučinkovitem upravljanju delovišč in spornih odločitvah v prometni politiki.

Milena Miklavčič razmišlja o stanju v Sloveniji in govori o potrebi po več enotnosti, zdravi pameti in sodelovanju, hkrati pa se dotakne politike, šolstva, demografskih trendov ter delovanja države in nevladnih organizacij.

Vera Ban opisuje otroške spomine na okupacijo med drugo svetovno vojno, strah in beg družine, s čimer poudari domoljubje, vero in ohranjanje zgodovinskega spomina, opozarja pa na današnje razumevanje zgodovine.

Ivan Sivec v svoji kolumni Neznani znanci bolj podrobno predstavi življenje Srečka Kosovela, slovenskega pesnika in esejista, ki je v svojem kratkem življenju ustvaril močno ekspresionistično in avantgardno poezijo.

Igor Gošte nas povabi na izlet v najstarejše slovensko mesto – Ptuj, kjer skozi sprehod po starem mestnem jedru, obiskom ptujskega gradu in predstavitvi kurentovanja opiše njegovo bogato zgodovino, termalno ponudbo in živahen kulturni utrip.

V rubriki Narodno zabavno pa nam Ivan Sivec predstavi glasbenika Maksa Kumra, katerega življenje je bilo vseskozi povezano z glasbo.

Tudi tokrat nas p. dr. Andraž Arko vabi na ogled filma, biografske drame z naslovom Primas – tri leta v tisočletju.

Seveda pa ne manjka razvedrila za kratkočasenje ter recept za razvajanje naših brbončic.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.