Domovina št. 253: Konec Golobove ere

Tokratna številka tednika Domovina se v posveča razpravam o interventnem zakonu za razvoj Slovenije in novi koalicijski pogodbi, ki napovedujeta vrsto gospodarskih in družbenih ukrepov. Ob tem prinaša tudi analize domačega in mednarodnega političnega dogajanja, razmisleke o ustavni in družbeni ureditvi ter vpogled v zgodovinske, kulturne in osebne zgodbe.

Peter Avsenik opisuje novo koalicijsko pogodbo, ki napoveduje ukrepe, kot so testi funkcionarjev na droge, omejitev telefonov v šolah, brezplačen vrtec ter davčne razbremenitve ob poudarku na delu, varnosti in učinkovitejši državi.

Leon Oblak predstavlja interventni zakon za razvoj Slovenije, ki prinaša davčne razbremenitve, socialno kapico, nižji DDV za osnovna živila, spremembe pri normirancih ter večjo fleksibilnost v zdravstvu in na trgu dela.

Katja Kokot in Janez Cigler Kralj v intervjuju govorita o interventnem zakonu, pri čemer poudarita davčne razbremenitve, socialno kapico, reforme v zdravstvu in pokojninskem sistemu, kritike o 'zakonu za bogate' pa zavračata kot politično manipulacijo. Obenem povesta tudi svoj vidik soočanja z grožnjami in podkupovanjem.

Tina S. Bertoncelj poroča o sporu glede interventnega zakona, kjer desnica poudarja razbremenitve, levica in sindikati pa zakon prikazujejo kot pot v razkroj socialne države.

Ddr. Klemen Jaklič v pogovoru z dr. Jožetom Možino kritizira ustavno sodišče kot politično pristransko in del 'globoke države', ki ogroža svobodno demokratično družbo ter deluje kot blokadni mehanizem proti desnosredinskim vladam.

Dr. Jože Podgoršek v intervjuju pravi, da slovensko kmetijstvo zaradi kriz, birokracije, visokih stroškov in uvoznih pritiskov izgublja stabilnost, zato zagovarja več podpore domači pridelavi in poenostavitev sistema za kmete.

Andraž Šest piše o nastanku in širjenju mednarodnega džihadističnega omrežja v 90. letih, v katerem ključno vlogo igrajo Iran, Hezbolah in Osama bin Laden. Prikazuje tudi, kako je Daytonski sporazum preprečil nadaljnjo eskalacijo vojne v Bosni ter vzpostavitev islamskega kalifata v Evropi.

Primož Lampič analizira Trumpovo strategijo do Kanade, EU in Nata skozi koncept 'hibridnega oziroma neomejenega vojskovanja', pri čemer kot ključno globalno grožnjo izpostavi Kitajsko in njen vpliv na vojaške, ekonomske in informacijske konflikte 21. stoletja.

Dr. Stane Granda piše o politiki, ki temelji na krščanskih vrednotah, spoštovanju človeka in skrbi za skupno dobro, opozarja pa, da se je sodobna krščanska demokracija preveč oddaljila od teh izhodišč in podlegla tržnemu razmišljanju.

Matej Leskovar razkriva, da Kučan v govoru v Kočevskem Rogu ni prosil za spravo: postavil je pogoje, pod katerimi je dotedanja levica pripravljena sprejeti spravo in kaj naj bi narodna sprava pomenila. To ni bil spravni govor, ampak politična operacija.

Aljuš Pertinač povzema tesno izvolitev Janeza Janše za predsednika vlade in poudarja, da rezultat kaže na parlamentarno večino nove vlade. Večji poudarek nameni dolgoročnemu razvoju in vlogi mlajših politikov Vrtovca, Logarja in Stevanovića, ki lahko v prihodnje pomembno soustvarjajo stabilnejši desnosredinski politični prostor.

Milena Miklavčič piše o tem, da se v Sloveniji družba deli na 'mi' in 'oni' ter da upad zaupanja poglablja napetosti med ljudmi. Pravi tudi, da demokracija zahteva sobivanje z drugače mislečimi in da je ključni problem izguba medsebojne človečnosti med Slovenci.

Matej Leskovar se ob besedilu domobranske prisege sprašuje, ali so se domobranci vendar bojevali zoper Zaveznike in za nemške vojaške cilje. Odgovor na to poišče pri domobrancih, pa tudi v ustanovnem aktu slovenskega domobranstva.

Vera Ban v članku opisuje osebno izkušnjo begunstva, povojnega vračanja, aretacij in političnih pritiskov ter izključitev iz šolanja, oriše pa nam tudi razdeljenost družbe in travme, ki so jih povzročili vojna in povojni ukrepi, ter potrebo po resnici in spravi.

Ivan Sivec nam ob obletnicah Janeza Jalna predstavi pisatelja skozi spomine njegovega pranečaka Janeza Muleja, ki izpostavlja njegovo hudomušnost, življenjski optimizem ter razpetost med duhovniškim poklicem in pisateljskim ustvarjanjem.

Ivan Čuk ob prazniku dneva mladosti primerja štafeto mladosti s predvojnimi sokolskimi štafetami, pri čemer v štafeti mladosti opozori nas mnoge elemente sokolske štafete; sklene, da tudi ta temelji na laži in kraji, kot ves komunistični sistem. 

Igor Gošte nas proti bolj sproščenim poletnim dnem popelje s humorjem obarvano kolumno, pri čemer pa opozori tudi na vedno lepe Zapotoške slapove.

Peter Avsenik predstavi festival Ritem srca 2026 kot pomemben dogodek sodobne krščanske glasbe v Sloveniji, ki združuje mlade in starejše, spodbuja avtorsko ustvarjanje ter skozi nastope in slavljenje izraža versko doživetje in povezanost občinstva.

Ivan Sivec predstavi Lojzeta Hledeta, zamejskega glasbenika in ustanovitelja števerjanskega festivala, ki je s svojim ansamblom in delovanjem pomembno zaznamoval narodno-zabavno glasbo ter prispeval k ohranjanju tradicije v zamejstvu.

P. dr. Andraž Arko nam tokrat predstavi kanadsko TV mini serijo, biografsko dramo Ivana Orleanska (1999), ki skozi razmerje med mitom in vero ter poudarjeno psihološko obravnavo Ivane Orleanske osvetljuje njeno duhovno poklicanost in zgodovinski kontekst njenega delovanja.

Selma Bizjak pa je tokrat za nas pripravila recept za fregolo v paradižnikovi omaki z baziliko. Ste vedeli, da je fregola vrsta testenin, značilna za italijanski otok Sardinija? Če je še niste poskusili, je tokratni recept odličen, da v kuhinji ustvarite nekaj novega. Pa dober tek!

Tudi v tokratni številki pa smo za vas pripravili razvedrilne uganke za krajšanje vedno bolj vročih dni. Da boste lažje dočakali izid novega tednika Domovine.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.