Dosežki slovenskih učencev na najnižji ravni doslej

Sintezno poročilo o kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja v Sloveniji predstavlja prvi poskus celovite sistemske refleksije kakovosti izobraževanja v samostojni državi. Poleg mnogih sistemskih vrzeli dokument izpostavlja tudi negativne trende dosežkov učencev. Povprečni rezultati bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti ter državljanske vednosti so najnižji doslej. Poročilo poudarja tudi, da je za vzpostavitev celovitega sistema za kakovost ključno zvišati kompetence strokovnih in vodstvenih delavcev.

Dokument, ki ga je pripravilo 27 avtoric in avtorjev in so ga predstavili minuli teden, združuje različne podatkovne vire, analitične pristope in konceptualne okvire, pri čemer kakovost opredeljuje glede na štiri temeljna področja: dosežke učencev, učno okolje, profesionalno delovanje učiteljev in samoevalvacijo sistema. Ambicija poročila je bila prispevati k poenotenju razumevanja kakovosti sistema vzgoje in izobraževanja, razviti kazalnike in merila kakovosti sistema ter osvetliti potrebne izboljšave.

Ena izmed ključnih prednosti poročila je njegova podatkovna bogatost. Analize mednarodnih raziskav, kot sta PISA in TIMSS, kažejo, da slovenski učenci še vedno dosegajo relativno visoke rezultate v primerjavi z mednarodnim povprečjem. Hkrati pa poročilo opozarja na upad dosežkov v zadnjih letih.

Skrb vzbujajoči trendi

Ob koncu obveznega izobraževanja so namreč povprečni dosežki bralne, matematične, naravoslovne, računalniške in informacijske pismenosti ter državljanske vednosti v Sloveniji najnižji doslej. Upadajo tudi dosežki ob koncu prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja.

Temeljna raven bralne pismenosti slovenskih 15-letnic in 15-letnikov je upadla na 74 odstotkov. S tem se je povečal zaostanek za nacionalnim ciljem, ki je pri 90 odstotkih. Temeljno raven računalniške in informacijske pismenosti dosega le približno polovica (49 odstotkov) osmošolk in osmošolcev, kar je precejšen zaostanek za evropskim ciljem. V računalniškem mišljenju so učenci in učenke v Sloveniji pod mednarodnim povprečjem, ugotavljajo avtorji poročila.

Ko gre za pridobivanje znanja, avtorji sicer ugotavljajo majhne razlike med slovenskimi šolami. Manj kot 10 odstotkov razlik v dosežkih osnovnošolcev in osnovnošolk je namreč povezanih s tem, katero šolo v Sloveniji obiskujejo. Deleži razlik v dosežkih med osnovnimi šolami so med najnižjimi v mednarodnem prostoru, kar kaže na enakomernost kakovosti osnovnošolske vzgoje in izobraževanja po vsej državi.

Nekoliko večji pa je v primerjavi z drugimi državami vpliv socialnoekonomskega ozadja na dosežke učencev in učenk. Kljub šibkejšemu ozadju pa 16 odstotkov 15-letnikov in 15-letnic vsaj na enem področju izmed bralne, matematične in naravoslovne pismenosti izkazuje visoke dosežke. Ta delež je enak povprečju EU.

V nadaljevanju o šibki izobrazbi, slabi želji po branju, nizki matematični, bralni in računalniški pismenosti ter še čem.