[Video] Lea Colner: To, da imamo tako razširjeno zasebno inštruiranje, pove, da v našem šolstvu nekaj ne štima (Vroča tema, 8. 4. 2026)

Naša sogovornica tokratne Vroče teme je bila Lea Colner, vizionarka na področju izobraževanja. Po petnajstih letih življenja in dela na severu Evrope, kjer je slovenski šolski sistem zamenjala za skandinavskega in tam zablestela kot ena najuspešnejših ravnateljic, se je vrnila v domovino. Na naš izobraževalni sistem zdaj gleda z drugačnimi, skandinavskimi očmi ter prinaša bogate izkušnje o tem, kako deluje napredna, sočutna in predvsem šola za življenje.

Projekt temeljite prenove slovenskega izobraževanja se morda zdi neuresničljiv, a Lea Colner meni, da je mogoče ustvariti okolje, v katerem šola otroke uči razmišljati in sodelovati, namesto da jih zgolj polni s podatki in pripravlja na neizprosen tekmovalni boj za ocene.

Lea Colner je profesorica razrednega pouka, strokovnjakinja za šolski menedžment in inovatorka, ki velja za eno vodilnih vizionark na področju transformacijskega vodenja šol. Že ob zaključku študija v Ljubljani je prejela fakultetno Prešernovo nagrado za uvajanje inovativnega pedagoškega pristopa učenja skozi zgodbo (metoda in knjiga – Storyline).

Svojo kariero je bliskovito nadaljevala na Švedskem, kjer je od vzgojiteljice in učiteljice izjemno hitro napredovala do ravnateljice mednarodne dvojezične šole Vittra Rösjötorp International severno od Stockholma. Njeno delo ni ostalo neopaženo – organizacija Skolledare21 jo je leta 2023 nominirala za švedsko ravnateljico leta, največja mreža zasebnih šol v severni Evropi (AcadeMedia) pa ji je podelila prestižno nagrado, Vodja leta, v kategoriji trajnostnega razvoja. Danes svoje neprecenljivo znanje znova prenaša v slovenski prostor, kjer živi in ustvarja ter snuje nove uspešne pedagoške zgodbe.

Slovenska šolska »histerija« in skandinavska umirjenost

Eden ključnih poudarkov pogovora z Leo Colner je bil oster kontrast med slovenskim in švedskim pristopom k izobraževanju. Medtem ko v Sloveniji opažamo vse večjo histerijo ob vpisu v prvi razred in popoldneve, ko starši prevzemajo vlogo inštruktorjev, je skandinavski model povsem drugačen. Švedska šola namreč deluje po strogem pravilu, da se učenje ne prelaga na dom. Lea Colner jasno opozarja na slovensko anomalijo: »S tem, ko v Sloveniji tako velik del šolskih obveznosti prenašamo tudi na dom in starše, v resnici spodkopavamo avtonomijo samih učiteljev. Tako prenašamo del balasta v hiše družin, ki za to niso usposobljene.«

»Želimo vzgajati otroke, ki znajo živeti v skupnosti in sodelovati, ne pa robotov, ki znajo zgolj preživeti sistem.«

Šola brez domačih nalog in prelaganja na starše

V središču uspeha švedskega sistema, ki ga je dolga leta tudi sama sooblikovala, je njihova spodbujevalna vloga šole. To pomeni, da mora šola zagotoviti enake pogoje za uspeh vsem otrokom, ne glede na njihovo družbeno-ekonomsko ozadje. Zato so tamkajšnje šole brezplačne v pravem pomenu besede – staršem ni treba kupovati zvezkov, svinčnikov ali plačevati šolskih izletov. Vse to krije proračun šole, s katerim avtonomno upravlja ravnatelj šole.

»Na Švedskem je šola brezplačna v pravem pomenu besede. Od staršev nismo pričakovali ničesar in nimamo nekih seznamov, kaj vse morajo kupiti. Vse zvezke in pripomočke priskrbi šola.«

Od globalnega trajnostnega priznanja do učilnice v nogavicah

Pod njenim vodstvom je šola Vittra Rösjötorp postala globalni fenomen. Leta 2021 se je uvrstila med 100 najbolj navdihujočih šol na svetu zaradi integracije Agende 2030 (cilji trajnostnega razvoja ZN) v samo jedro pouka. Otroci so skozi metodo Storyline spoznavali ekologijo, družbo in matematiko kot povezano celoto skozi podajanja zgodb.

A skandinavski sistem prinaša tudi edinstvene kulturne posebnosti, ki v Sloveniji pogosto dvigujejo obrvi. Učitelji in ravnatelji nimajo formalnih nazivov, učenci jih tikajo in kličejo po imenu. Hierarhija je sploščena, kar ustvarja visoko stopnjo medsebojnega zaupanja. Da se otroci počutijo čim bolj naravno in domače, pa po šolskih hodnikih in učilnicah pogosto hodijo kar v nogavicah ali bosi.

Slovensko šolstvo potrebuje revolucijo

Slovenski sistem je danes pogosto ujet v toge normative in pomanjkanje avtonomije. Učenje na pamet, ali po domače »piflanje« za ocene pred vpisom v srednje šole ustvarja neizmeren pritisk na otroke in družine. Lea Colner v tem vidi priložnost za korenite spremembe: »To slovensko histerijo ob vpisu v šolo razumem predvsem z vidika, da smo podhranjeni v smislu pedagoške pluralnosti. Naš šolski sistem mnogim staršem in otrokom ne odgovarja več.«

V svoji viziji poudarja, da mora Slovenija opustiti rigidnost in učiteljem vrniti pravo strokovno avtonomijo. Za razliko od našega prostora se na Švedskem za plače učiteljev prosto pogajajo, kar omogoča nagrajevanje najboljših kadrov in zadrževanje talentov v pedagoškem poklicu.

»Če si upamo narediti temeljit premik in vrniti avtonomijo učiteljem, lahko šola postane prostor, v katerem ima otrok občutek, da je njegova vrednost več kot zgolj ocena.«

Skandinavska miselnost v domači dolini

Švedsko družbo zaznamujejo koncepti, kot sta Lagom (kar pomeni ravno prav vsega, iskanje ravnovesja) in Fika, ko je sveti čas za odmor, kavo in pogovor s sodelavci. Čeprav se je Lea Colner vrnila v okolje, ki ga pogosto prežema tekmovalnost in politična obremenjenost, okorel sistem, verjame, da lahko vsaj del te povezovalne in empatične kulture prenesemo v slovenske zbornice in učilnice.

Verjamemo in upamo lahko le, da bo prava revolucija slovenskega šolstva in miselnosti, ki bo učence pripravila na resnično življenje, kmalu nastala prav s pomočjo takšnih izkušenj in znanja strokovnjakov, ki so uspešne svetovne vrhove šolstva že osvojili.

Celoten pogovor z Leo Colner, polnim navdihujočih zgodb s severa, lahko poslušate v novi epizodi podkasta Vroča tema.