Drugi največji globalni ladjar Maersk ne bo pošiljal ladij v Rdeče morje kljub pomorski misiji Evropske unije

POSLUŠAJ ČLANEK

Maersk, eno največjih svetovnih podjetij za prevoz zabojnikov, ostaja pri svoji odločitvi, da ne bo pošiljalo svojih ladij v Rdeče morje kljub povečani vojaški prisotnosti zavezniških sil.

Evropska unija je ravno prejšnji mesec pričela s pomorsko misijo »Aspides«, kar v grščini pomeni ščit, katere cilj je bil zavarovanje poti prek Rdečega morja, očitno pa nad Maerskovo potezo ne bodo pretirano navdušeni. Dodatna slaba novica je, da navkljub zračnim napadom ameriških in britanskih sil, jemensko gibanje ni prenehalo s svojimi napadi na zahodne ladje.

Kriza je močno vplivala na globalne dobavne verige, med drugim je povečala stroške prevoza in podaljšala dobavne roke za blago od fotovoltaičnih komponent iz Kitajske v Evropo do lopatic vetrnih turbin, namenjenih v Savdsko Arabijo. Ker 12 % svetovne trgovine in kar 30 % svetovnega kontejnerskega prometa poteka po tej pomembni plovni poti, so njihove stavke resno ogrozile trgovinske tokove v Evropo. Nekatere regije so v tej motnji videle priložnosti, saj so pristanišča na vzhodni obali Arabskega polotoka in delih Afrike zaznala povečan obseg tovora.

Maersk se umika iz Rdečega morja

Mærsk A/S je dansko podjetje za prevoz tovora, ki ponuja vrsto storitev, od prevoza zabojnikov, špedicije do upravljanja pristanišč. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1904 in je postalo eden vodilnih upravljavcev kontejnerskih ladij na svetu. Leta 2022 je podjetje Maersk upravljalo 15,3 odstotka svetovne flote kontejnerskih ladij in tako zasedlo drugo mesto za družbo Mediterranean Shipping Company (MSC), ki je obvladovala 18,6 odstotka. Maja 2023 je Maersk upravljal 682 kontejnerskih ladij s skupno zmogljivostjo približno 4,13 milijona TEU. 

»Žal tako naša notranja analiza kot tudi vpogledi, ki smo jih prejeli iz zunanjih virov, še vedno kažejo, da stopnja tveganja v regiji ostaja povečana. Opazili smo vse več napadov na komercialna plovila, vključno s tragičnim napadom na plovilo True Confidence, v katerem so umrli trije člani posadke, in potopom plovila Rubymar, ki predstavlja resno okoljsko tveganje. Ti incidenti žal opozarjajo na smrtonosno učinkovitost raket, ki jih trenutno uporabljajo hutijski napadalci in so eden od razlogov za trenutno povečano varnostno tveganje,« so v sporočilu za javnost zapisali pri podjetju Maersk.

Pozdravili so sicer prizadevanja Evropske unije pri pošiljanju mornariških sil na območje. Vendar pa ocenjujejo, da trenutne razmere ne dopuščajo, da bi sprejeli drugačno odločitev, in zato še vedno menijo, da je plovba prek rta Dobrega upanja in okoli Afrike najbolj smiselna rešitev, ki trenutno omogoča najboljšo stabilnost dobavne verige. Spremembe omrežja so zapletene in za njihovo izvedbo je potreben čas, zato menijo, da bi morali takšne spremembe izvajati šele takrat, ko jih je mogoče vzdrževati daljše časovno obdobje. Še naprej so prepričani, da je to edini način, da se v sedanjih okoliščinah izognejo nadaljnjim motnjam.

Na spodnjem zemljevidu si lahko s klikom na »Ship Attacks 2019–24« ogledate posodobljen zemljevid vseh napadov Hutijev.

Vojaške operacije se nadaljujejo

Izraelske obrambne sile so v torek zvečer potrdile, da je bila »sumljiva zračna tarča«, ki je v ponedeljek zgodaj zjutraj zadela odprto območje blizu Eilata, vodena raketa. Odgovornost za raketo, ki je v izraelski zračni prostor priletela iz smeri Rdečega morja, so prevzeli jemenski hutiji. Poškodovanih ali ranjenih ni bilo, po navedbah IDF pa so raketo ves čas incidenta spremljale letalske sile.

To je prvi primer, ko je hutijevski izstrelek zadel izraelsko ozemlje. V prejšnjih napadih so izstrelki in brezpilotna letala, izstreljena iz Jemna, zadeli sosednje države ali pa jih je prestregla zračna obramba. IDF je sporočila, da incident še naprej preiskuje.

Sile Centralnega poveljstva Združenih držav Amerike (CENTCOM) so uspešno napadle in uničile štiri brezpilotna zračna plovila na območjih pod nadzorom hutijev v Jemnu. V tem časovnem okviru so teroristi hutijev, ki jih podpira Iran, izstrelili štiri balistične rakete proti ladjam (ASBM) z območij Jemna, ki jih nadzorujejo hutiji, proti Rdečemu morju. Podobna dinamika postaja stalnica na tem območju.

Poleg tega so sile CENTCOM-a izvedle napade na tri podzemna skladišča hutijev na območjih Jemna. Ti napadi so bili usmerjeni proti zmogljivostim, ki jih uporabljajo hutiji za ogrožanje in napade na vojaške in trgovske ladje v regiji. Ta skladišča orožja so predstavljala grožnjo ameriškim in koalicijskim silam ter trgovskim plovilom v regiji. Ti ukrepi so potrebni za zaščito naših sil, zagotovitev svobode plovbe ter večjo varnost in zaščito mednarodnih voda za ameriška, koalicijska in trgovska plovila, so sporočili iz tiskovnega predstavništva CENTCOM.

Napad na globalno povezljivost

Hutiji so do sedaj uspeli poškodovati tudi podvodni internetni kabel. Podatki so bili od takrat preusmerjeni, vendar poškodovani kabli razkrivajo širša tveganja in nepričakovane stroške izraelske invazije v Gazo za boj proti Hamasu in odziv hutijev. Po kablih je potekalo približno 25 odstotkov internetnega prometa v regiji in so bili ključnega pomena za povezavo evropske telekomunikacijske infrastrukture z azijsko prek Egipta.

Zaradi gostega števila morskih kablov v plitvih vodah je kritična infrastruktura še vedno ranljiva, prav tako stare ladje z neznanim zavarovanjem, ki še vedno plujejo po regiji. Čeprav so se pogajanja o prekinitvi ognja v Gazi zdaj obnovila, še vedno ni jasno, kdaj bo konec napadov hutijev v Rdečem morju in kdaj se bo promet v regiji začel odvijati bolj normalno.

»To je zelo težko, saj gre za precej veliko območje, ki ga je treba braniti, in doslej smo bili priča nadaljevanju napadov Hutijev,« je ta mesec v intervjuju za televizijo Bloomberg dejal Rolf Habben Jansen, glavni izvršni direktor podjetja za prevoz kontejnerjev Hapag-Lloyd AG. »Upamo, da se bomo lahko čez nekaj mesecev vrnili na pot, vendar vem, da obstajajo tudi ljudje, ki menijo, da bi to lahko trajalo precej dlje.«

Njihovi napadi so razširili območje, na katerem zavarovalnice za ladje zaračunavajo dodatne premije za vojno tveganje.Te premije so za potovanja po Adenskem zalivu in Rdečem morju vse dražje, kar pomeni, da se cena običajnega sedemdnevnega potovanja poveča za več sto tisoč dolarjev, so povedali predstavniki zavarovalniške industrije. Cene zvišuje tudi vse večje povpraševanje po zasebnih oboroženih stražarjih. Stroški najema ekipe za tri dni so se februarja v primerjavi s prejšnjim mesecem povečali za približno 50 % in znašajo od 4.000 do 15.000 dolarjev.

Čeprav so stražarji omejeno uporabni proti hutijevskim raketam in oboroženim brezpilotnim letalom, so se izkazali kot učinkovito sredstvo za odvračanje od piratskih ugrabitev, ki ob obalah Somalije ponovno postajajo vedno večja verjetnost.

Posledice za gospodarstvo

Vpliv spora na cene nafte je še ena pomembna skrb za ameriško predelovalno industrijo. Od 27. decembra je cena ameriške surove nafte poskočila na 75 USD, medtem ko se je svetovna referenčna cena dotaknila 80 USD. Bližnji vzhod ima ključno vlogo na svetovnem naftnem trgu, zato ima lahko vsaka grožnja stabilnosti regije takojšen učinek na cene nafte. Napadi hutijev na naftne tankerje in objekte so nekajkrat povzročili skokovit dvig cen nafte, kar je povečalo operativne stroške za proizvajalce. Ker energija predstavlja pomemben del proizvodnih stroškov, zlasti v energetsko intenzivnih panogah, lahko nihanja cen nafte zmanjšajo stopnje dobička in povzročijo višje cene za potrošnike. 

Negotovost, ki jo povzročajo nenehni konflikti na Bližnjem vzhodu, vključno z aktivnostmi hutijev, lahko močno vpliva na svetovno gospodarsko okolje in na ameriški proizvodni sektor. Ta negotovost vpliva na zaupanje potrošnikov in lahko povzroči nihanja v povpraševanju po industrijskem blagu. Proizvajalci se lahko soočajo z izzivi pri napovedovanju povpraševanja, kar otežuje upravljanje zalog in načrtovanje proizvodnje. Poleg tega lahko gospodarska negotovost odvrne naložbe v nove proizvodne zmogljivosti ali tehnologije, saj so podjetja previdnejša, dokler se stabilnost ne izboljša.

Številni proizvajalci so se naučili, kako pomembno je, da se ne zanašajo na en sam vir ali regijo za materiale in komponente. Z diverzifikacijo dobavnih verig lahko podjetja zmanjšajo tveganje motenj. Ta strategija vključuje opredelitev alternativnih dobaviteljev, naložbe v lokalne proizvodne zmogljivosti in raziskovanje novih trgov za surovine.

Tako sta denimo ladjarja, družba Hapag-Lloyd AG (Hapag-Lloyd) in družba Maersk A/S, ki je del družbe A.P. Moller – Maersk (Maersk), podpisala sporazum o novem dolgoročnem operativnem sodelovanju z imenom "Gemini Cooperation", ki se bo začelo februarja 2025. Cilj je zagotoviti prilagodljivo in medsebojno povezano oceansko omrežje z vodilno zanesljivostjo v panogi. "Gemini Cooperation" bo obsegal 26 glavnih linijskih prevozov. Glavne pomorske storitve bo dopolnjevala globalna mreža namenskih shuttle prevozov, osredotočenih na lastna in/ali nadzorovana pretovorna vozlišča – od tega 14 shuttle prevozov v Evropi, 4 na Bližnjem vzhodu, 13 v Aziji in 1 v Mehiškem zalivu. Ti prevozi bodo omogočali hitro povezavo s prilagodljivo zmogljivostjo med vozlišči in pristanišči, ki jih oskrbujejo prevozniki, in obratno.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike