Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo

V 247. številki revije Domovina prinašamo raznolik pregled aktualnih družbenih, političnih in kulturnih tem. Od šolstva in politike do zgodovine, okolja in lokalne dediščine.

Tomaž Cuder se je pogovarjal z Leo Colner, nekdanjo ravnateljico mednarodne šole na Švedskem, ki pravi, da tam ravnateljska funkcija ni politično pogojena, šolski sistem pa učiteljem in šolam daje več avtonomije kot v Sloveniji.

Peter Avsenik predstavlja Sintezno poročilo o kakovosti izobraževalnega sistema v Sloveniji, ki kaže na najnižje doslej dosežene rezultate učencev na več ključnih področjih ter opozarja na nujnost krepitve kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev.

Dušan Merc v pogovoru z našim novinarjem kritično ocenjuje stanje slovenskega šolstva, ki naj bi zaradi sistemskih napak, birokratizacije in napačnih pristopov k poučevanju ter ocenjevanju izgubljalo kakovost in znanje učencev.

Peter Avsenik analizira dogajanje ob izvolitvi novega predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića ter politične odzive nanjo, pri čemer piše o zapletenem razmerju sil po volitvah in opozarja vprašanje oblikovanja prihodnje vladne večine.

Leon Oblak opozarja, da sojenje Možina–Makarovič odpira vprašanje meje med svobodo izražanja in nedopustnim žaljenjem, pri čemer stroka opozarja, da je Makarovičeva uporabila sramotilno besedilo, ki pač ni umetnost.

Andraž Šest piše o Jamesu Fergieju Chambersu, dediču milijardnega imperija, ki svojo finančno moč usmerja v podporo skrajno levim gibanjem ter promovira revolucionarno nasilje in anti-zahodno ideologijo.

Peter Avsenik poroča o načrtovani reorganizaciji Kulturnega doma v Novi Gorici, ki bi se po 46 letih delovanja lahko združil z GO! 2025, pri čemer opozarjajo, da uradna pojasnila o racionalizaciji skrivajo kadrovske preference župana Turela.

Drago Bajt piše o razvoju slovenskega ugankarstva, ki se je nekoč uvrščalo v vrh evropske enigmatike, danes pa zaradi komercializacije, ponavljanja starih križank in zanemarjanja avtorskih pravic postopoma izgublja kakovost, svežino.

Matej Leskovar predstavlja ljudskofrontne koalicije kot navzven demokratična zavezništva strank, ki pa naj bi v ozadju služila postopnemu širjenju vpliva ene politične skupine in preoblikovanju družbe prek institucij, sindikatov in kulture.

Igor Gošte piše o umiku oddaje Tarča in pritiskih na medije, pri čemer se javna televizija navzven kaže kot neodvisna institucija, v ozadju pa se po njegovem mnenju vse pogosteje pojavljajo politični vplivi in vprašanja o uredniški svobodi.

Vlado kritizira dr. Janez Remškar, ki ocenjuje, da zdravstvena reforma Golobove vlade ne rešuje ključnih težav, saj naj bi bila preveč ideološko obremenjena in premalo sistemsko usmerjena v dejanske probleme zdravstva.

Aljuš Pertinač piše o presenetljivem vzponu Zorana Stevanovića, ki je po volitvah postal predsednik državnega zbora v novi politični kombinaciji, pri čemer njegovo izvolitev razlaga kot znak popolnega preobrata političnih razmerij v Sloveniji.

Milena Miklavčič piše o hlinjenju kot pogosti družbeni navadi, kjer ljudje pogosto skrivajo svoja resnična čustva in mnenja, da ohranijo odnose ali navidezni mir, kar pa lahko vodi v neiskrenost in notranjo praznino.

Matej Leskovar v svoji kolumni piše o začetkih kolaboracije in propagande med 2. svetovno vojno ter razpravlja o razumevanju mednarodnega prava, okupacije in delovanja različnih političnih skupin na slovenskem ozemlju.

Verena Vidrih Perko piše o vlogi žensk v antičnem Rimu in nam odstre, kako nagrobniki in družbeni ideali pogosto prikrivajo resničnost, saj so se za navidezno skromnostjo in zvestobo skrivali tudi bogastvo, dvoličnost in družbena neenakost.

Ivan Sivec v svoji kolumni piše o škofu Antonu Martinu Slomšku kot o ključni osebnosti slovenskega naroda, ki je poudarjal pomen maternega jezika, vere in izobraževanja ter s svojim delom pomembno prispeval k narodni zavesti in razvoju slovenske kulture.

Alenka Gaberščik ob dnevu Zemlje poudarja, da je Zemlja kompleksen in občutljiv ekosistem, ki ga je človek s svojim delovanjem močno preoblikoval in ga vse bolj obremenjuje ter s tem ogroža ravnovesje narave in prihodnost življenja.

V Nazarjah so na kulturnem večeru predstavili knjigo Ob Savinji in Dreti ter kratki film Nazarje – slovenski Nazaret, ki v zgornjesavinjskem narečju ohranjata in predstavljata jezikovno ter kulturno dediščino Zgornje Savinjske doline.

P. dr. Andraž Arko nas tokrat povabi na ogled filma Ime mi je Bernardka, Selma Bizjak pa nas povabi k pripravi spomladanske vrtne in zelo pisane solate. Ob ogledu filma in pripravi recepta je zabava zagotovljena.

Na koncu tednika pa boste našli tudi obilje razvedrila, da bo čas do izida naslednje številke tednika minil hitreje.

Postanite tudi vi naročnik Domovine. In povabite k naročilu še koga – da bo družina bralcev Domovine še večja.

_____________________________________________________

Priskrbite si svoj izvod tednika Domovina – z bogato vsebino in razvedrilom, ki vam lahko prinese tudi nagrado. Za vse nove naročnike pa je v dar pripravljena knjiga.