Eugenija Carl in Mojca Šetinc Pašek dosegli izločitev vrhovne sodnice Barbare Zobec iz postopka

Celjsko okrožno sodišče je konec februarja zaradi razžalitve novinarke TV Slovenija Eugenije Carl in nekdanje novinarke, zdaj pa poslanke Mojce Šetinc Pašek, prvaka SDS-a Janeza Janšo obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Po pritožbi je maja višje sodišče prvostopenjsko sodbo potrdilo, Janša pa je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti.

Tožnici, Carl in Šetinc Pašek, sta potem zahtevali izločitev vrhovne sodnice Barbare Zobec iz postopka, zdaj pa je predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič odločil njima v korist, s pojasnilom, da v konkretnem primeru ni na preizkusu domneva osebne nepristranskosti sodnice, ampak videz nepristranskosti.

Ker je sodnica Barbara Zobec poročena z vrhovnim sodnikom Janom Zobcem, ki je februarja 2020 zavrnil tožbo, ki jo je za plačilo odškodnine proti Janši vložila Mojca Šetinc Pašek in ki jo je predtem potrdilo tako prvo- kot drugostopenjsko sodišče, ter lani zavrnil revizijo enakega postopka, ki ga je proti Janši vložila – in tako kot Šetinc Pašek na prvih dveh stopnjah dobila dosojeno odškodnino – Eugenija Carl, sta omenjeni menili, da bi ta okoliščina lahko vzbudila dvom o nepristranskosti.

"V konkretnem primeru subjektivna oziroma osebna nepristranskost vrhovne sodnice, ki se vselej domneva, dokler ni dokaza o nasprotnem, ni na preizkusu. Vendar pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja ni pomembno zgolj, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi na zunaj. Gre za t. i. zunanji videz nepristranskosti sojenja (objektivni vidik nepristranskosti), v okviru katerega je treba ocenjevati, kako lahko pristranskost oziroma nepristranskost sodnikov razumejo stranke v postopku in kako se razume v očeh javnosti. Treba je pretehtati, ali obstajajo, popolnoma ločeno od osebnega ravnanja sodnika, določljiva dejstva, ki bi lahko sprožila dvome o njegovi nepristranskosti, pri čemer morajo biti izkazane okoliščine, ki objektivno vzbudijo resen sum v nepristranskost po kriterijih razumnega človeka," je predsednik vrhovnega sodišča zapisal v obrazložitvi.