Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja
Črni morski vrag je ena najbolj nenavadnih in strašljivih globokomorskih rib. Spada v družino Melanocetidae in je znana po svojem grozljivem videzu ter edinstvenih prilagoditvah za življenje v temnih oceanih. Morski biologi so ribo opazili blizu obale Playa San Juan na zahodni obali Tenerifa, le približno dva kilometra od obale – gre za prvi zabeležen in izjemno redek dogodek.
Ob obali Tenerifa v Španiji so pred kratkim sredi belega dne odkrili odraslo črno vražjo ribo (Melanocetus johnsonii), ki je plavala blizu gladine oceana, kar je presenetilo znanstveno skupnost. Globokomorsko bitje so opazili le dva kilometra od obale Playa San Juan v občini Guía de Isora. Riba črni vrag, znana tudi kot morska spaka ali črni morski hudič, slovi po osupljivem videzu in plenilskem vedenju, za katerega so značilni veliki zobje in pošastna oblika, kljub skromni velikosti, ki ne presega 18 centimetrov. Običajno živi v globinah med 200 in 2000 metri, občasno pa tudi globoko od 3000 do 4000 metrov - gre za izjemno redek dogodek, da so ribo opazili tako blizu površja.
Do odkritja je prišla ekipa iz Condrik Tenerife, nevladne organizacije, ki se ukvarja z raziskovanjem, ohranjanjem in širjenjem informacij o morskih psih in ražah na otoku. Ekipa je izvajala raziskovalno kampanjo o pelagičnih morskih psih, ko so po naključju naleteli na ribo črnega vraga in dokumentirali trenutek na družbenih medijih. Video, ki so ga objavili, je postal viralen in med gledalci povzročil veliko navdušenje. Riba je bila poškodovana in je po nekaj urah poginila, biologi so jo odnesli v Muzej narave in arheologije v Santa Cruz de Tenerife. Gre za prvi zabeleženi tovrstni dogodek, doslej so tako blizu površja zasledili le poginule primerke te vrte ali pa njene ličinke. Znanstveniki niso prepričani, zakaj se je riba črni hudič pojavila na površju, a možne razlage vključujejo bolezen, dvigovanje toka ali beg pred drugim plenilcem. Riba črni vrag je znana po svojih ostrih zobeh in bioluminiscenčnem privesku, ki se sveti zaradi simbiotskih bakterij in ji pomaga privabljati plen v temnih globinah oceana.
Črni morski vrag ima značilno okroglo, temno telo, veliko glavo in ogromna usta, polna dolgih, ostrih zob. Na glavi ima svetlečo vabo (esca), ki jo uporablja za privabljanje plena. Ta organ vsebuje bioluminiscentne bakterije, ki oddajajo svetlobo v temi. Samice so precej večje od samcev – lahko zrastejo do 18 cm, medtem ko samci le nekaj centimetrov. Njena strategija lova temelji na čakanju - miruje v vodi in privablja plen s svojo svetlečo vabo. Ko se plen približa, ga z velikimi usti v trenutku pogoltne. Samci so parazitski – ko najdejo samico, se pritrdijo nanjo z ugrizom in sčasoma zrastejo skupaj z njenim telesom. Njihovi organi postopoma zakrnijo, dokler ne ostanejo le moda, ki samici zagotavljajo spermije za oploditev. Ta nenavaden način razmnoževanja omogoča ribam, da se lažje parijo v globokem morju, kjer je najti partnerja zelo težko.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Novodobno suženjstvo se seli na poslanske klopi

Ali naj slovenski obrtniki začnejo delati ponoči?
»France Prešeren bi se obračal v grobu«

Kitajska v Tibetu izvaja kulturni genocid

Golobji parazit

Andrej Boštjančič: V podjetništvu je ključno prilagajanje

Velike besede, mlačne zaveze
Ekskluzivno za naročnike

Golobji parazit

Andrej Boštjančič: V podjetništvu je ključno prilagajanje

Preberite: 192. številka tednika Domovina
Prihajajoči dogodki
Mednarodni festival Čili in čokolada
Slovenski poročni sejem
Pogovor: Martin Golob
Na romanje z Družino na Hrvaško in v Bosno
Video objave

[Video - Vroča tema] Vlasta Nussdorfer: Med kovidom so mi pisarili besni ljudje

[VIDEO] Dr. Ernest Petrič: "Če pade Ukrajina, pade sodobni mednarodni red"
Izbor urednika

Sobodajalci, ki ne smejo oddajati sob, in zdravniki, ki ne smejo zdraviti

Preberite: 192. številka tednika Domovina

[Video - Vroča tema] Vlasta Nussdorfer: Med kovidom so mi pisarili besni ljudje

Ali za dr. Jožetom Možino vohunijo zaposleni na RTV?

1 komentar
pepe2
Luštna riba
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.